Prejemniki letošnjih Blinčevih nagrad so Matjaž Humar, Enej Ilievski in Alojz Kodre

Na prireditvi, ki je potekala na IJS, so zbrane nagovorili minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič, direktor ARRS Mitja Lainščak in direktor IJS Boštjan Zalar.

Matjaž Humar z IJS, ki je prejel Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere, "je eden najbolj prodornih in plodovitih fizikov mlajše generacije v Sloveniji, na kar kaže širok nabor znanstvenih rezultatov, odmevnih objav, vabljenih predavanj, recenzentsko in učiteljsko delo, ter zelo uspešno pridobivanje in vodenje slovenskih in evropskih projektov," so zapisali v obrazložitvi nagrade.

Uvedel je pionirske metode senzorike in biomarkerjev na osnovi mikro laserjev in laserskih mikroresonatorjev v mehkih in biokompatibilnih snoveh. Rezultat njegovega dela je prvi slovenski laboratorij za Bio integrirano fotoniko na Odseku za fiziko trdne snovi na IJS, ki ga je nagrajenec z neumorno vztrajnostjo vzpostavil v preteklih sedmih letih. Nova metoda, ki jo je razvil s soavtorji("whispering gallery mode" mikro resonatorskih senzorjev), pa predstavlja vsestransko in perspektivno orodje za globinsko slikanje v tkivih. Je prvi avtor osmih člankov v vrhunskih mednarodnih revijah, kot so Nature Photonics, Nature Communications, Physical Review Letters in Advanced Materials. Njegova dela so zbrala do sedaj 1600 čistih citatov. Nagrajenec je kot vabljeni predavatelj poročal na številnih vrhunskih univerzah in konferencah. Pridobil je tudi 12 projektov, med njimi tudi šest mednarodnih, od katerih sta najpomembnejša ERC Starting Grant in Human Frontier Science Program.

Osnova za nagrado za Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke, ki jo je prejel Enej Ilievski s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Ljubljani, je njegov članek s področja teorije transporta v integrabilnih kvantnih večdelčnih sistemih. Objavljen je bil v najuglednejši fizikalni reviji Physical Review Letters in ima doslej 160 citatov po bazi Google Scholar. Navedenemu delu je sledilo še več člankov Ilievskega, kjer je nadgradil in razširil uporabo metode posplošene hidrodinamike, in tudi ti imajo zelo velik odmev v strokovni javnosti.

Kot so zapisali v obrazložitvi, je "že več kot dve desetletji znano, da so sistemi, kot je obravnavana Heisenbergova spinska veriga, tudi pri visokih temperaturah lahko idealni prevodniki, kar je možno povezati z obstojem kvazilokalnih ohranitvenih zakonov, ki lahko služijo za določitev spodnje meje za t.i. Drudejevo utež, ki kvantificira idealni transport". "Do najnovejšega preboja pri tej problematiki je prišlo v zadnjih petih letih z uvedbo nove teoretične metode posplošene hidrodinamike, kjer je pri uvedbi in uporabi Ilievski eden ključnih soavtorjev. Rezultat njegove analize kaže, da je spodnja meja točna in da Drudejeva utež v Heisenbergovem modelu pri visokih temperaturah presenetljivo nikjer ni zvezna, ampak je fraktalna funkcija parametra anizotropije."

Alojz Kodre s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (FMF UL), ki je prejel Blinčevo nagrado za življenjsko delo s področja fizike s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, pa je "v slovenskem prostoru pionir pri uvajanju raziskav na področju rentgenske absorpcijske spektroskopije z uporabo sinhrotronske svetlobe, in sicer tako za raziskave v atomski fiziki kot za karakterizacije atomske in molekularne strukture materialov," piše v obrazložitvi nagrade. "Po njegovi zaslugi so slovenski raziskovalci vključeni v raziskave v mednarodnih sinhrotronskih centrih od samih začetkov, ko so sinhrotronske pospeševalnike delcev, ki so bili prvotno namenjeni raziskavam v fiziki osnovnih delcev, šele začeli uvajati kot izjemno svetle vire rentgenske svetlobe."

O rezultatih raziskovalnega dela je poročal na številnih predavanjih na tujih univerzah in mednarodnih znanstvenih konferencah ter s tem uveljavil slovensko šolo za študij večelektronskih sovzbuditev z rentgensko spektroskopijo. Znanja iz atomske fizike in rentgenskih spektroskopskih metod je prenašal na mlajše generacije na magistrskem in doktorskem študiju, tudi kot mentor številnim diplomantom in štirim doktorandom. Med drugim je bil predstojnik oddelka za fiziko na FMF UL, uvedel pa je tudi predmet modelske analize, ki igra pionirsko vlogo pri izobraževanju računalniške fizike na ljubljanski univerzi. Pomembne so tudi njegove zasluge za popularizacijo fizike in znanosti nasploh. Širši javnosti je poznan kot kultni prevajalec znanstvene fantastike, predvsem Štoparskega vodnika po galaksiji, prevedel pa je tudi veliko poljudnih besedil s področja moderne fizike.