Na okrogli mizi o prednostih in slabostih ene organizacije za posamični tok odpadkov

Pri komunalnih podjetjih je, kljub spremembam zakonodaje in inšpekcijskim postopkom, po zadnjih podatkih ministrstva za okolje in prostor okoli 4000 ton nepobrane mešane komunalne embalaže, 320 ton papirja in 388 ton stekla, je na dogodku STAkluba Slovenske tiskovne agencije danes v Ljubljani pojasnila v.d. generalnega direktorja direktorata za okolje na ministrstvu Bolte.

"Kot država smo naredili vse, da zagotovimo, da je odpadna embalaža pobrana," je poudarila Bolte in spomnila tudi na okoli 16 milijonov evrov vreden intervencijski odvoz odpadne embalaže in sveč na račun države v preteklih letih. Glede na izkušnje je edina rešitev novi zakon o varstvu okolja, ki jasno določa obveznost proizvajalcev, da ustanovijo organizacijo za ravnanje z odpadki na posamičnih tokovih v sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti, je dejala Bolte.

O novem interventnem odvozu država letos ne razmišlja, saj zakonodaja jasno določa, da morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzeti vso embalažo. "Izredno presenečena sem, da te družbe vztrajajo v sistemu, s katerim se ne strinjajo in je po njihovem tako neurejen," je dodala Bolte.

V bran novemu zakonu je stopil tudi prokurist podjetja Slopak Srečko Bukovec, ki je neprevzemanje odpadne embalaže kljub objavi deležev v uradnem listu označil za "nesprejemljivo". Podjetja imajo možnost pritožb na sklepe države, hkrati pa so odgovorna za spoštovanje uradno objavljenih tržnih deležev in prevzemanje v skladu z njimi, je podčrtal.

Na drugi strani je ekonomski analitik in soavtor predloga alternativne ureditve sistema Aljoša Feldin izpostavil slabosti sistema z eno organizacijo. Med njimi so nizka stroškovna učinkovitost ter potencialno zelo zahtevna razmerja med konkurenti, ki morajo kljub različno učinkovito zasnovani embalaži in z njo povezanimi stroški sodelovati v taki organizaciji. Po mnenju Fedlina bi trenutne težave učinkoviteje rešili z neodvisno agencijo, ki bi z odličnim informacijskim sistemom redno in transparentno spremljala dogajanje na trgu in izvajala naloge koordinacije.

Na tak način deluje sistem v Avstriji, katere izkušnje je predstavil generalni direktor tamkajšnje klirinške družbe na področju odpadne embalaže Andreas Pertl. Pojasnil je, da v Avstriji natančno spremljajo količine oddane in prevzete embalaže, elektronski sistem s podatki pa je dostopen vsem podjetjem v verigi. Tako lahko na mesečni ravni določajo oz. prilagajajo deleže posamičnih podjetij za ravnanje z odpadno embalažo.

Bojan Tavčar iz Javne agencije RS za varstvo konkurence (AVK) je dejal, da zakonodajalec "ni podal prepričljive razlage", zakaj je treba v sistemu ravnanja z odpadki omejevati število podjetij na trgu. Monopolist nima iniciative za inoviranje, stranka takega podjetja pa nima možnosti izbire, če bi jo recimo monopolist izsiljeval z visokimi cenami. Vprašal se je, zakaj bi proizvajalca pijač silili v delovanje na področju ravnanja z odpadki, posvaril pa je tudi, da bi platforme, ki bi služile za dogovarjanje o ravnanju z odpadki, lahko služile tudi kartelnemu dogovarjanju.

Direktor podjetja Sinet Stojan Binder je pojasnil, da se je njihovo podjetje, ki proizvaja elektronske in parafinske sveče, odločilo za premik od sheme, ki je v lasti proizvajalcev, na shemo, ki ni. Težava je bil namreč dostop do podatkov, ki so jih o njihovem poslovanju v skupni shemi pridobili konkurenti. Menil je tudi, da bi v primeru, da bi bila organizacija za ravnanje z odpadnimi svečami v lasti proizvajalcev, v njenem vodstvu sedeli zlasti predstavniki večjih proizvajalcev, medtem ko bi bili manjši in srednji diskriminirani.

Bukovec je med drugim v razpravi poudaril, da proizvajalčeva razširjenja odgovornost ni poslovni model. "Gre za sistem za izpolnjevanje okoljskih ciljev z ekonomskimi mehanizmi, v definiciji ne gre za prosti trg," je poudaril. Če bodo proizvajalci lastniki organizacije za ravnanje z odpadno embalažo, ne bodo zainteresirani, da bi z visokimi dobički take organizacije zviševali lastne stroške ali dvigali ceno svojih izdelkov, je zavrnil očitek na temo stroškovne neučinkovitosti takega sistema.

Bolte pa je dodala še, da bo država morala spoštovati odločitev ustavnega sodišča, kakršna koli ta že bo. Če bo novi zakon o varstvu okolja na sodišču padel, bi lahko tudi pri nas razmišljali o neke vrste klirinški družbi, ki bi urejala razmerja med družbami za ravnanje z odpadno embalažo, je nakazala. Je pa poudarila, da bo treba čim prej sprejeti in implementirati zakonodajo, sicer Sloveniji na ravni EU grozijo visoke kazni.