znanost 3.10.2022 13:18

Letošnja Nobelova nagrada za medicino za odkritja v povezavi z evolucijo človeka

Stockholm, 3. oktobra - Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke švedskemu genetiku Svanteju Pääbu za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka, je danes sporočil švedski inštitut Karolinska.

Nemčija, Hamburg.
Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke švedskemu genetiku Svanteju Pääbu za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka.
Švedski znanstvenik Svante Pääbo.
Foto: dpa/STA

Pääbo bo Nobelovo nagrado prejel za uspešno sekvenciranje genoma neandertalca, izumrle vrste pračloveka, odkril pa je tudi dotlej neznano vrsto človečnjaka, denisovance. To mu je uspelo leta 2008 po preučitvi 40.000 let stare kosti prsta na roki, ki so jo odkrili v jami Denisova na jugu Sibirije.

Poleg tega je s primerjavo genskih zapisov odkril, da je med obema zdaj izumrlima vrstama praljudi obstajala interakcija in da sta obe vrsti predali svoj genski zapis moderni vrsti človeka, homo sapiensu, ko je ta pred približno 70.000 leti prišel iz Afrike. Dokazal je, da se je moderni človek mešal tudi z obema zdaj izumrlima vrstama praljudi.

Med današnjimi ljudmi evropskega in azijskega porekla je tako od enega do štirih odstotkov genoma neandertalskega porekla, pri populacijah na Melaneziji in v drugih delih jugovzhodne Azije pa so imeli posamezniki tudi do šest odstotkov genetskega zapisa denisovancev.

"Ta starodavni pretok genov v ljudi današnjega časa je fiziološko pomemben tudi danes, na primer glede tega, kako imunski sistem reagira na okužbe," piše v obrazložitvi nagrade.

Tako na primer verzija gena EPAS1, ki izvira od denisovancev, pomaga pri življenju na visokih nadmorskih višinah in je prisotna pri današnjih Tibetancih. Neandertalski geni pa krepijo imunski sistem pri različnih tipih infekcij.

Pääbove temeljne raziskave so vzpostavile povsem novo znanstveno disciplino - paleogenetiko. "Z odkritjem genetskih razlik, ki ločujejo današnje ljudi od izumrlih praljudi, njegove raziskave predstavljajo temelj raziskavam, kaj nas dela edinstveno za ljudi," je še zapisal odbor za podelitev nagrade v utemeljitvi.

Da bo letošnji Nobelov nagrajenec, je Pääbo izvedel v Leipzigu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ko so mu po telefonu sporočili, da bo nagrajenec, je bil "presenečen, brez besed in zelo vesel," je sporočil sekretar inštituta Karolinska Thomas Perlmann. Nato je vprašal, če lahko komu pove. Rekli so mu, da lahko pove ženi, je pojasnil Perlmann.

67-letni Päabo se je rodil leta 1955 v Stockholmu na Švedskem, odraščal pa je z estonsko materjo. Leta 1986 je doktoriral na univerzi v švedski Uppsali, nato pa naprej študiral na univerzi v Zürichu in na Berkeleyju v ZDA. Leta 1990 je postal profesor na münchenski univerzi. Od leta 1997 je direktor oddelka za genetiko na nemškem Inštitutu Maxa Plancka v Leipzigu, med drugim pa je tudi profesor na japonskem Inštitutu znanosti in tehnologije v Okinavi.

Je sicer sin Nobelovega nagrajenca; njegov oče je bil biokemik Sune Bergström, ki je leta 1982 prejel nagrado za fiziologijo ali medicino skupaj z Bengtom Samuelssonom in Johnom Vaneom.

Z objavo letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za medicino se je začel teden objave letošnjih Nobelovih nagrajencev. V torek sledi objava letošnjega Nobelovega nagrajenca za fiziko, v dnevih kasneje sledijo kemija, književnost in mir. V ponedeljek sledi še razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.

Nagrada prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti švedskega izumitelja in ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela.