Letošnja Conventa v ospredje postavlja trajnostno preobrazbo kongresnega turizma
Ljubljana, 24. avgusta - Medtem ko so udeleženci borze poslovnega turizma Conventa lani iskali odgovore na vprašanje, kakšni so bili dogodki v panogi organizacije dogodkov pred pandemijo in kakšni bodo po njej, letošnjo izdajo borze med drugim zaznamuje trajnostna preobrazba kongresnega turizma, so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavili organizatorji.
Po besedah soustanovitelja Convente Gorazda Čada se na dogodku, ki je že drugo leto zapored združen s kongresom Conventa crossover, mudi 93 razstavljalcev iz 17 držav in 114 tujih ter 32 domačih vabljenih gostov. Bistvo dogodka, ki ga organizira Kongresni urad v sodelovanju s Toleranca marketingom in strateškima partnerjema - Slovensko turistično organizacijo (STO) in Turizmom Ljubljana, so tudi letos sestanki med udeleženci, teh naj bi se v dveh dneh zvrstilo več kot 2200.
V ospredju je tako "zelena zgodba", v okviru katere organizatorji promovirajo trajnost, digitalizacijo dogodka in energetsko učinkovitost, doživetja na lokaciji, kakovost vabljenih gostov in omogočanje sproščenih druženj.
Letos so se organizatorji lotili novega izziva - resnega izračuna ogljičnega odtisa s pomočjo tujega partnerja. "Največji problem je, kako zmanjšati ogljični odtis transporta, ki v našem primeru predstavlja 75 celotnega odtisa. Skupno število prevoženih kilometrov vseh udeležencev dogodka je 506.577, 116,52 tone pa je vseh količin CO2, ki ga ustvarijo z vožnjami," je ponazoril Čad in dodal, da bodo končne rezultate meritev po koncu dogodka delili tudi z javnostjo. V prihodnosti pa nameravajo pridobiti tudi ISO-certifikat za zelene dogodke.
Karmen Novarlič iz STO je povedala, da se Slovenija še naprej trudi pozicionirati na svetovnem zemljevidu kongresnega turizma. Po njenem mnenju smo priča rasti na tem področju, v prihodnje pa je treba graditi še naprej na unikatnih, personaliziranih produktih.
"Zagotovo slovenska industrija srečanj izredno močno vpliva na podobo Slovenije kot odlične kongresne destinacije in gostiteljice," je poudarila in dodala, da je kot ključni razvojni produkt, na katerega bo država stavila tudi v prihodnje, obravnavana tudi v novi strategiji slovenskega turizma do 2028. "Multiplikativna moč turizma in znotraj tega kongresne industrije bo v prihodnjih letih še kako pomembna s ciljem, da se generira več prihodkov," je prepričana Novarličeva.
Kot je še izpostavila, bo v prihodnosti velik izziv na področju kongresnega turizma predstavljala krepitev infrastrukture, v katero je epidemija covida-19 močno zarezala.
Na valovih optimizma pa so v pokoronskem obdobju tudi v Turizmu Ljubljana. Od sprostitve večine omejitev zaradi covida-19 je prestolnica doživela močan zagon turistične dejavnosti. Več ali manj vsi dogodki, ki so bili prestavljeni iz leta 2020 in 2021, so se zgodili letos ali se še bodo, je izpostavila direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek.
"Dogodki niso bili odpovedani, ampak so se začeli dogajati in potegnili krepko v poletni čas, kar prej ni bilo značilno za industrijo srečanj. Dejstvo je, da ti postajajo vedno večji, niso samo regijski, temveč globalni. Največji dogodek letos je imel 1300 delegatov," je poudarila.
Po podatkih mednarodnega združenja City Destination Alliance se je Ljubljana uvrstila na drugo mesto v EU po stopnji okrevanja - odstotka rasti števila nočitev v tem letu. Stopnja zasedenosti razpoložljivosti sob je bila v več kot polovici letošnjega avgusta v povprečju 94-odstotna, leta 2019 pa je bila v istem obdobju 95-odstotna. Uradni podatki za letošnji junij kažejo, da so realizirali 206.807 nočitev, v istem obdobju 2019 pa 217.000 nočitev. Po besedah Stuškove pa so še posebej zadovoljni s podatkom, da se daljša povprečna stopnja bivanja gostov. Če je ta junija 2019 znašala 1,9 dneva, se letos giblje pri 2,1. "To je prvenstveno, kar zasledujemo, in sicer da se gostje vračajo in ostajajo dlje," je še dodala.
Po mnenju v. d. direktorja Kongresnega urada Slovenije Fredija Fontanota - člani združenja so kongresni centri, hoteli, profesionalni kongresni organizatorji, kongresne turistične agencije in drugi deležniki - pa je povedal, da je panoga organizacije dogodkov v ponovnem zagonu, za katerega upa, da se ne bo "hitro končal". Med izzivi, ki kongresno dejavnost čakajo v prihodnosti, je med drugim izpostavil izzive izboljšanje železniške povezljivosti in letalske dostopnosti.