Slovenija 4.8.2022 11:14

Največji junijski obseg blagovne menjave doslej, bilanca s presežkom

Ljubljana, 4. avgusta - Slovenija je junija izvozila za 5,3 milijarde evrov blaga, kar je 57,2 odstotka več kot junija lani. Uvozila ga je za 4,8 milijarde evrov oz. 40 odstotkov več kot leto prej. Gre za najvišji junijski vrednosti izvoza in uvoza doslej. Junij je bil prvi mesec letos s presežkom v bilanci. V polletju je bilo 2,2 milijarde evrov primanjkljaja.

Koper. Luka Koper, uvoz, izvoz. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Koper.
Luka Koper, uvoz, izvoz.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Kot je danes objavil državni statistični urad, je bila junija pokritost uvoza z izvozom 109,6-odstotna. V bilanci blagovne menjave je nastal presežek, znašal je 0,5 milijarde evrov, medtem ko je v vseh preostalih petih mesecih leta nastal primanjkljaj.

Delež trgovanja s članicami EU se pri izvozu in uvozu blaga v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšuje. V juniju je Slovenija vanje izvozila nekaj več kot polovico vrednosti vsega blaga (55,2 odstotka), od tam pa ga je uvozila malo manj kot 60 odstotkov.

Junija je izvoz v države EU znašal 2,9 milijarde evrov, kar je 28,5 odstotka več kot junija lani. Vrednost iz teh držav uvoženega blaga pa je znašala 2,8 milijarde evrov oz. 22,3 odstotka več kot junija lani. Pri blagovni menjavi s to skupino držav so bile najpomembnejše trgovinske partnerice Nemčija, Italija, Hrvaška in Avstrija.

Tudi vrednost trgovanja Slovenije s preostalimi državami, nečlanicami EU, je bila višja kot junija lani predvsem pri izvozu, ta je prvič presegel vrednost dveh milijard evrov. V to skupino držav je Slovenija izvozila za 2,4 milijarde evrov blaga ali za 116,9 odstotka več, od tam pa ga je uvozila za 2,0 milijarde evrov ali za 76 odstotkov več. Najpomembnejše trgovinske partnerice pri izvozu v to skupino držav so bile Švica, Srbija ter BiH, pri uvozu pa poleg Švice še Kitajska in Rusija.

Pri trgovanju z državami zunaj EU so pomemben delež obsegali t. i. posli oplemenitenja, ki obsegajo spreminjanje, izdelavo, sestavljanje, izboljšavo in prenovo blaga s ciljem, da se izdela nov ali resnično izboljšan izdelek. Brez teh poslov je izvoz blaga v države nečlanice znašal 0,9 milijarde evrov, s čimer je bil vrednostno za 20,6 odstotka višji kot junija lani, uvoz blaga iz teh držav brez poslov oplemenitenja pa je znašal 1,2 milijarde evrov oz. je bil vrednostno višji za 76,7 odstotka.

V prvem polletju letos je vrednost izvoza blaga znašala 25,5 milijarde evrov oz. 32,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani, vrednost uvoza pa 27,7 milijarde evrov oz. 47 odstotkov več.

Primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino je v tem obdobju znašal 2,2 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 92,0-odstotna.

Izvoz v države EU se je v šestih mesecih medletno povečal za 25 odstotkov na 16,1 milijarde evrov, uvoz iz teh držav pa za 31,4 odstotka na 16,8 milijarde evrov.

Izvoz v preostale države je porasel za 46,5 odstotka in je znašal 9,4 milijarde evrov, uvoz iz njih pa je bil z 10,9 milijarde evrov višji za 80,2 odstotka.

Največji delež k skupnemu izvozu in tudi uvozu v prvih šestih mesecih leta so prispevali proizvodi iz skupin kemikalije in sorodni izdelki (okoli 33 odstotkov izvoza in 32 odstotkov uvoza), stroji in transportne naprave (približno 27 odstotkov izvoza in 23 odstotkov uvoza), izdelki, razvrščeni po materialu (okoli 18 odstotkov izvoza in 16 odstotkov uvoza), razni industrijski izdelki (približno 8 odstotkov izvoza in 7 odstotkov uvoza) ter mineralna goriva in maziva (okoli 7 odstotkov izvoza in nekaj več kot 10 odstotkov uvoza).