Inflacija v Sloveniji junija na letni ravni pospešila na 10,4 odstotka

Junijska letna inflacija je najvišja po juliju 1996, takrat je bila 10,7-odstotna, so za STA pojasnili na statističnem uradu. Več kot 10-odstotna letna inflacija je bila sicer nazadnje septembra 1997, ko so se življenjske potrebščine v povprečju podražile za 10,1 odstotka, pred tem pa avgusta 1996, ko je bila inflacija 10,3-odstotna.

Do pospešitve inflacije prihaja po tem, ko so se cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, na mesečni pa za dva odstotka.

K skupnemu 10,4-odstotnemu dvigu cen na letni ravni so junija največ, 2,1 odstotne točke, prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv. Plin se je podražil za 49,4 odstotka, toplotna energija za 43,6 odstotka in električna energija za 29,4 odstotka.

Sledile so višje cene naftnih derivatov in hrane, ki so inflacijo dvignili za po 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 odstotka, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 odstotka.

V skupini hrane, ki se je na letni ravni podražila za 12,8 odstotka, so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 odstotka) ter mesa (za 12,9 odstotka).

Medtem pa so letno raven inflacije za 0,2 odstotne točke ublažile cenejše storitve iz skupine komunikacije. Cene teh so se znižale za 5,3 odstotka.

Cene blaga so bile v povprečju na letni ravni višje za 13,1 odstotka, storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 2,9 odstotka.

Potem ko je prenehala veljati večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, so se junija v primerjavi z majem pričakovano najbolj zvišale cene električne energije, in sicer za 53,9 odstotka. Dražja energija je k mesečni inflaciji prispevala 1,6 odstotne točke.

Za 0,4 odstotne točke so mesečno inflacijo zvišali počitniški paketi, ki so se podražili za 10,4 odstotka. Za 0,3 odstotne točke so jo zvišale višje cene hrane (+1,6 odstotka), za po 0,1 odstotne točke pa še višje cene tekočih goriv (+9,7 odstotka), novih avtomobilov (+2,1 odstotka), gospodinjskega pohištva (+2,4 odstotka), drugih storitev v zvezi z osebnimi avtomobili (+3,9 odstotka), restavracij in hotelov (+1,00 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (+0,9 odstotka).

Na drugi strani so mesečno inflacijo za po 0,1 odstotne točke ublažila cenejša oblačila in obutev, katerih cene so se v povprečju znižale za en odstotek, ter za 2,5 odstotka cenejše dizelsko gorivo.

Cene življenjskih potrebščin so se medtem v prvi polovici letošnjega leta zvišale za 8,2 odstotka, potem ko je bila inflacija v prvih šestih mesecih lani 2,8-odstotna.

Najbolj so se zvišale cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (+16,9 odstotka). Sledile so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (+10,5 odstotka), prevoza (+10,1 odstotka) ter rekreacije in kulture (+9,5 odstotka).

V prvih šestih mesecih letos so se znižale le cene v skupini komunikacije, in sicer v povprečju za 1,4 odstotka.

Kot so pojasnili statistiki, so v prvi polovici leta skupno letošnjo inflacijo znižale spremembe trošarin. V prvi polovici leta so se namreč spremenile trošarine za goriva, energijo in cigarete.

Februarja so se znižale trošarine za goriva in energijo, kar je mesečno inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, znižalo za 0,4 odstotne točke in je bila 1,1-odstotna.

V skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo so se cene zvišale za 2,6 odstotka, ob nespremenjenih trošarinah pa bi bila podražitev za eno odstotno točko višja.

Če se trošarine za pogonska goriva ne bi znižale, bi se cene v skupini prevoz dvignile za 2,2 odstotka, tako pa je bilo zvišanje enoodstotno.

Aprila so se zvišale trošarine za cigarete, kar je skupno mesečno inflacijo zvišalo za 0,1 odstotne točke. Cene v skupini alkoholne pijače in tobak bi ob nespremenjenih trošarinah porasle za 0,1 odstotka, tako pa je bila podražitev 1,6-odstotna.

Polletna in letna inflacija, merjeni s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, sta bili zaradi spremenjenih trošarin tako nižji za 0,2 odstotne točke. Če se trošarine ne bi spremenile, bi bila junijska letna inflacija 11-odstotna (namesto 10,8-odstotna), polletna pa 8,2-odstotna (namesto osemodstotna).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo gibanja cen v EU, je bila junija tako 10,8-odstotna (lani junija 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 2,3-odstotna, potem ko je bila prejšnji mesec dveodstotna.