Na Šmarješkem krepitev turistične ponudbe z grajsko kulturno dediščino

Pri tem podvigu sodelujejo Zavod za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice, Turistično društvo Šmarješke Toplice in šmarješka občina, ki je po besedah župana Marjana Hribarja v urejanje okolice klevevškega območja in tamkajšnje infrastrukture do zdaj vložila približno 300.000 evrov.

Po podatkih Zavod za turizem, kulturo in šport Šmarješke Toplice želijo z omenjenim projektom "urediti skupne površine za dvig kakovosti življenja na podeželju", zaščititi naravno in kulturno dediščino ter predstaviti pomen in zgodovinsko vlogo območja nekdanjega gradu Klevevž.

Izdelati nameravajo novo turistično blagovno znamko, ki bo obsegala krožno grajsko pot in ponudbo za obiskovalce od izobraževalnih delavnic do otroškega lova na klevevški zaklad, skupinske rekreacije za starejše in meditacija v sproščujočem okolju grajskega parka. Za okrepčevalnico z območnimi izdelki in ponudbo domačega vina je že poskrbelo podjetje Karlovček.

Omenjene dejavnosti jim bodo omogočile "inovativni in trajnostni pristop povezovanja naravnih in kulturnih danosti območja z gospodarstvom in lokalno skupnostjo", so zapisali v šmarješkem zavodu in še dodali, da bodo tamkajšnjo kmetijsko dejavnost nadgradili s turistično. Projekt ima tudi trajnostno komponento, saj bo omogočil boljši nadzor in zaščito ogrožene naravne dediščine pri Klevevški Toplici in v soteski Radulje, so še pristavili.

Direktor in lastnik podjetja Karlovček Andraž Rumpret je povedal, da nameravajo območje Klevevža urejati postopno. Med načrti je navedel prenovo tamkajšnjih ohranjenih gospodarskih stavb, nekdanjih grajskih hlevov in grajske žage, ter prijavo na ustrezne razpise.

Načrtujejo ureditev degustacijskega in pogostitvenega prostora, kleti za zorenje vina, dveh apartmajev in sanitarij. Pri načrtovanju sodelujejo z novomeško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je še dejal Rumpret.

Grad Klevevž je sicer dal leta 1265 na skalnem območju na levem bregu potoka Radulja na Dolenjskem sezidati freisinški škof Konrad, prvič pa je izrecno omenjen kot Castrum Chlingenuelz leta 1306. V svoji zgodovini je zamenjal več lastnikov in doživel več prezidav. Med drugo svetovno vojno je prešel v last nemškega rajha, zaradi česar so ga partizani leta 1942 požgali.

Od klevevškega posestva je ohranjeno le še nekaj grajskega zidu, ohranjena so nekatera gospodarska poslopja in ostanki parka. Omenjeno območje je med drugim pokrito z nasadi sadnega drevja in vinogradi, v okolici porušenega gradu pa je več naravnih toplih izvirov.