Knjiga Zadnji dve o izumiranju živalskih kot posledici človeškega pohlepa

Novinarja in zakonca Boštjan Videmšek in Maja Prijatelj Videmšek sta se skupaj s fotografom Matjažem Krivicem odpravila po poti reševanja živalske vrste, ki ji pripadata Najin in Fatu. Nosoroginji simbolizirata sodobno izumiranje mnogih vrst, ki je posledica vojn, divjega lova, globalnega trga z divjimi živalmi, podnebnih sprememb ter ustroja svetovne ekonomije in geopolitike.

Njuna knjiga s polnim naslovom Zadnji dve: Najin in Fatu, reševanje vrste na robu izumrtja je pa tudi zgodba o prizadevanjih znanstvenikov za ohranitev živalskih vrst. Možnosti za naravno nadaljevanje vrste severnih belih nosorogov ni več, saj je pred leti umrl zadnji samec. Zato so se znanstveniki leta 2015 združili v mednarodni konzorcij BioRescue ter se posvetili postopkom umetne oploditve in tehnologijam matičnih celic.

Ker ne Najin ne Fatu nista sposobni zanositi, so se odločili za umetno oploditev s pomočjo prenosa zarodkov v nadomestne matere sorodnih južnih belih nosorogov. Prvi prenosi zarodkov - ob tehnologiji matičnih celic edinem upanju za vstajenje in ohranitev vrste - se bodo zgodili v tem ali naslednjem letu. Uspeh bi pomenil rešitev funkcionalno izumrle vrste. Knjiga je zato tudi hvalnica naravovarstvu, nepopustljivosti ter sobivanju ljudi in divjih živali.

Tako se je usoda Najin in Fatu, ki strogo varovani bivata v kenijskem rezervatu Ol Pejeta, znašla v stičišču vojne, geografije, krčenja njunega naravnega okolja in podnebnih sprememb na eni strani ter najsodobnejših znanstvenih prizadevanj za ohranitev živalske vrste na drugi. Po besedah Videmška sta nosoroginji parabola stranpoti človeške civilizacije in okoljske katastrofe, njuna zgodba pa obenem ponuja roko odrešitve.

Trenutno je kritično ogroženih okoli 16.000 živalskih vrst. Kljub znanstvenim prizadevanjem je tudi prihodnost vrste severnih belih nosorogov negotova. Ko bo na svet prišel prvi mladič, bo to res zgodovinsko, a pot od enega mladiča do rešitve celotne vrste je zelo dolga, je opozorila Prijatelj Videmšek. Po njenih besedah pa sodobna tehnologija ne bo dovolj za ohranitev vrst, ampak se bo moralo temeljito spremeniti bivanje človeštva.

Videmšek je sicer dolgoletni poročevalec s kriznih žarišč in geopolitični komentator. Doma piše za Delo, v tujini sodeluje z mnogimi časopisi in revijami. Zadnji dve je njegova sedma knjiga, izšla pa je pri založbi UMco. Prijatelj Videmšek je novinarka Dela, ki zgodbe kritično ogroženih vrst raziskuje že več let. Krivic je dokumentarni in okoljevarstveni fotograf.

Vodje založbe UMco Samo Rugelj je na predstavitvi knjige, ki je bila pred tednom dni, dejal, da se poglavja zgodbe o Najin in Fatu pravzaprav berejo kot epizode naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.