Gradnja Biotehnološkega stičišča NIB napreduje po načrtih

Cilj investicije je izgradnja moderne infrastrukture za raziskave, ki bodo služile za pomoč državnim organom, povezovanje z gospodarstvom in za okrepljeno delovanje inštituta v mednarodnem okolju, je poudarila direktorica NIB Maja Ravnikar.

Gre za pomembno raziskovalno infrastrukturo, namenjeno tako bazičnim kot aplikativnim raziskavam, ki bo služila "za povezovanje z gospodarstvom, za izdelavo in pomoč državnim organom, različnim ministrstvom in njihovim upravam na področju različnih monitoringov in nenazadnje za boljšo vključenost v mednarodno okolje, kakor tudi za okrepljeno delovanje našega inštituta v mednarodnih infrastrukturah," je navedla Ravnikarjeva.

Doslej so bili v okviru zemeljskih in betonskih del izvedeni izkopi, "uvrtanih je bilo 88 pilotov globine 12 metrov in praktično v celoti je zabetonirana plošča nad prvim nadstropjem," je dosedanja dela povzela vodja projekta gradnje BTS - NIB Majda Gostinčar. "V naslednjih mesecih, do avgusta 2022, ko je predvidena izvedba tehničnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja, sledi zapiranje objekta z okni in vrati, postavljanje notranjih sten, skratka izvedba zaključnih gradbeno obrtniških del ter izvedba vseh inštalacijskih del," je dodala.

Investicija je vredna 27 milijonov evrov in je financirana s strani evropskih kohezijskih sredstev in proračuna Republike Slovenije.

Gradnja objekta se zaradi zahteve, da se dela na inštitutu izvajajo nemoteno ves čas gradnje, sicer izvaja v dveh ločenih etapah. Prva etapa, ki je trenutno v gradnji, se bo zaključila s pridobitvijo uporabnega dovoljenja do okoli septembra letošnjega leta, druga etapa gradnje pa v oktobru 2023," je še dejala vodja projekta.

Zaposleni, ki zdaj delujejo v obstoječem južnem delu Vhodnega objekta in pisarniških kontejnerjih, se bodo tako jeseni že lahko preselili v nove prostore, prihodnjo jesen pa se bodo v novo zgrajene prostore preselili še ostali zaposleni.

Ker se gradnja BTS-NIB izvaja na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, je potrebno dela izvajati posebej previdno. Severni in severozahodni del gradbišča namreč meji na močvirno črnojelševje, ki je eden izmed primernejših habitatov za življenje in razmnoževanje dvoživk v Ljubljani. Tik ob objektu stoji tudi nasad japonskih češenj, ki jih je Sloveniji leta 2000 podarila Japonska.

V projektni dokumentaciji so zato jasno določeni omilitveni ukrepi v času gradnje, o pričetku del pa so bile obveščene tudi vse pristojne institucije, ki izvajajo ustrezen nadzor. Monitoring dvoživk izvaja Herpetološko društvo, v načrtu krajinske arhitekture pa so bili predvideni tudi ukrepi za zaščito dreves. Vsa dela, povezana z njihovo zaščito za izvajalca Kolektor Koling, izvaja podjetje Tisa.