Digitalizacija v sadjarstvu še čaka na polni zagon

Razvoj in uporaba digitalnih tehnologij za optimizacijo procesov v kmetijstvu poteka že desetletja, čeprav se zdi, da je šele v zadnjih letih začel pridobivati bolj sistematično pozornost tako s strani javnosti kot stroke. Temu je poleg stalno prisotne potrebe po odkrivanju bolj učinkovitih in cenovno ugodnih procesov pridobivanja hrane botroval tudi interes po odkrivanju trajnostnih in okolju prijaznih rešitev, ki jih digitalna tehnologija omogoča.

Razkorak med tehnološko mogočim in široko uporabo še velik

S tehnološkimi orodji, kot so umetna inteligenca, strojno učenje in analiza podatkov v oblaku je sam potencialni nabor dostopnih informacij o poljubni kmetijski dejavnosti večji kot kdajkoli prej. Precizne agrikulturne tehnologije, denimo zemeljski senzorji, kontrolni in sledilni sistemi, satelitske slike in geolokacija, omogočajo nezanemarljive preskoke v učinkovitosti in produktivnosti pridelovalne dejavnosti. Toda razmah med tem, kar je tehnološko mogoče in kar je finančno ali logistično dosegljivo množici uporabnikov, je trenutno še vedno precejšen.

Sadjarstvo zahteva številne procese od nadziranja kakovosti zemlje, varovanja pred škodljivci, obrezovanja, zalivanja do obiranja. Digitalne tehnologije, ki so trenutno na voljo sadjarjem v Sloveniji, bi lahko razdelili v tri glavne skupine: specializirani pametni traktorji, sistemi za daljinski monitoring sadovnjakov ter avtonomna, robotizirana vozila.

V traktorjih vse več sodobnih tehnologij

Po navedbah raziskovalca na Oddelku za kmetijsko tehniko in energetiko Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) Tomaža Pojeta je digitalni razvoj na področju kmetijskih strojev, kot so traktorji in njihovi priključki, bliskovit. Na traktorjih se pojavlja vedno več asistenčnih sistemov, kot je denimo GPS vodenje traktorja po ravnih črtah v vinogradih ali sadovnjakih, ki traktoristu olajšajo delo ter mu omogočajo večjo natančnost pri opravilih. "V bistvu imamo že na vseh področjih upravljanja traktorja stvari digitalizirane. Danes ima sodoben traktor dejansko že tri monitorje, ki jih upravljamo na dotik."

Prek standardiziranega komunikacijskega protokola ISOBUS, ki ga uporabljajo kmetijski stroji, se z računalnikom in monitorji sodobnega traktorja povežejo tudi priključki za različna opravila. To omogoča natančen nadzor nad občutljivimi opravili, kot je na primer rahljanje zemlje v nasadih. Digitalni komunikacijski sistemi pa omogočajo tudi daljinski nadzor nad delom traktorja. Prek aplikacije na telefonu lahko upravljavec spremlja vse informacije o lokaciji, porabi, vrtljajih, temperaturi in storilnosti traktorja.

A tu se pokaže omenjeni razkorak med možnim in dosegljivim. Sodobni traktorji z asistenčnimi sistemi, primerni za uporabo v sadjarstvu, stanejo med 70.000 in 150.000 evri. S takšno ceno sta za marsikaterega sadjarja ali kmetijo težko dostopna ali upravičena investicija. Brez subvencioniranja ali organizirane souporabe in deljenja teh strojev med več kmetijami se zdi, da bo do njihove množične uporabe preteklo še nekaj časa.

Pridobivanje podatkov v pomoč pri upravljanju nasadov

Bolj dosegljivi iz stroškovnega vidika se zdijo sistemi daljinskega monitoringa pridelovalnih površin. Dober primer je Mariborsko podjetje Termodron, ki razvija sistem z brezpilotnim letalnikom. Dron z vgrajeno multispektralno kamero in GPS-napravo omogoča izdelavo fotografij, uporabnih za izdelavo aplikacijskih kart za gnojenje, za varstvo rastlin ali za setev.

Fotografije omogočajo tudi zgodnejše prepoznavanje bolezni in škodljivcev na njivi, sadovnjaku ali vinogradu. Te ugotovitve so osnova za selektivno in ciljno varovanje rastlin, pri čemer je za optimalno uporabo treba imeti traktor in škropilnico, ki podpirata uporabo tovrstnih aplikacijskih kart.

Sergej Kranjc iz podjetja razlaga, da lahko s pomočjo njihovega letalnika "lastnik sadovnjaka natančno ve, kje so rdeča območja, in se lahko fizično odpravi na ogled ter pripravi ustrezne ukrepe oziroma uporabi najustreznejšo količino zaščitnih sredstev".

Avtonomna vozila prihajajo s svojimi zahtevami

V Sloveniji, natančneje v vrhniškem podjetju PeK Automotive, razvijajo avtonomno robotizirano vozilo Slopehelper, ki je namenjeno uporabi v vinogradih in sadovnjakih in naj bi nadomestilo običajni traktor. V podjetju razvijajo tudi robotiziran priključek za obiranje nasadov, s čimer se želijo približati cilju povsem avtonomnega pridelovalnega vozila.

A za učinkovito delovanje povsem avtonomnega vozila morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Postavitev nasada mora biti denimo pravilnih dimenzij z dovolj razmaka med vrstami pridelka, takšni posegi v obstoječe površine pa bi za marsikaterega kmetovalca predstavljali težavo oziroma so lahko nesprejemljivi.

Uporaba dostopnih tehnologij lahko olajša delo in pomaga pri varovanju okolja

Vodja centra za raziskave in poskusništvo Infrastrukturnega centra Jablje Blaž Germšek meni, da so trenutno najbolj uporabne tehnologije tiste, ki kmetovalcem omogočajo dostop do prej nedosegljivih količin in vrst podatkov. "Potem pa je na nas samih, kako te podatke razberemo oziroma kaj iz njih izluščimo. Z novimi podatki je mogoče optimizirati delovne procese v sadjarstvu tako, da med drugim privarčujemo pri ceni končnega proizvoda in zmanjšamo vpliv na naravo."

Uvajanje novih, še posebej kompleksnejših tehnologij, v ustaljene procese je za marsikoga precejšen zalogaj, pri čemer Poje poudarja, da "ljudje pogosto kupijo opremo, pa je ne izkoristijo v popolni meri, kajti to je vsaj na začetku precej zahtevna zadeva. A ko je uporaba utečena, takšna oprema precej poenostavi delo".