znanost 24.11.2021 11:17

Na konferenci o COP26 kot začetku in ne koncu procesa

Ljubljana, 24. novembra - Podnebna konferenca COP26 je uspela ohraniti upanje sveta na omejitev dviga globalne podnebne temperature na 1,5 stopinje Celzija. Deležniki so ustvarili zagon, vendar pa dogodek predstavlja začetek in ne konec procesa, je bilo slišati na današnji konferenci o podnebnih spremembah po podnebni konferenci COP26.

Škotska, Glasgow.
V Glasgowu poteka Podnebna konferenca COP26.
Foto: Xinhua/STA

Glavni strateški cilj COP26 je bil ohraniti pri življenju cilj 1,5 stopinje Celzija, je na hibridni konferenci v organizaciji Britansko-slovenske gospodarske zbornice spomnila britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler. "Ali nam je to uspelo? Mislim, da lahko rečemo, da smo cilj 1,5 stopinje ohranili pri življenju, a je njegov utrip šibek. Vrniti se moramo z ambicioznejšimi zavezami in večjim napredkom. Zame je COP26 začetek nečesa, ne zaključek," je dejala.

Sadlerjeva je izpostavila napredek na posamičnih področjih, denimo pri zaključnem oblikovanju knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma. Prav tako so bile v Glasgowu podane pomembne zaveze držav zlasti na štirih področjih: izstopa iz premoga, financiranja, avtomobilov in gozdov, je spomnila. "Mislim, da je bila konferenca uspešna in da smo ustvarili zagon za nadaljnja prizadevanja," je dejala veleposlanica.

Slovenska podnebna pogajalka na COP26 v Glasgowu Tina Kobilšek je spomnila, da se je konferenca odvila po dveh letih priprav, ki jih je oteževala tudi pandemija covida-19. Moči so združili civilna družba, podjetja, mladi in pogodbenice. Slovenija je imela kot predsedujoča Svetu EU pomembno vlogo predstavljanja EU navzven, usklajevanja stališč unije ter vodenja dvostranskih in večstranskih pogajalskih srečanj. "To je bila odlična priložnost za Slovenijo, za vse, ki smo bili na COP, za vzpostavljanje novih stikov in širjenje mreže," je dejala Kobilškova.

Podjetja so po COP26 pred velikim izzivom, kako odgovoriti na premik, ki so ga zastavile vlade, je menila Sadlerjeva. Kobilškova se je strinjala, da bo v vseh gospodarskih sektorjih v prihodnje več poudarka namenjenega zelenemu prehodu. Tudi tematski dnevi, ki so na COP26 spremljali sama pogajanja, so po njeni oceni pokazali, kako pomembno je, da o zelenem prehodu razmišljajo vsi sektorji.

Glede prihodnosti je slovenska podnebna pogajalka med drugim izpostavila potrebo tako po blaženju podnebnih sprememb kot prilagajanju nanje. "Adaptacija bo vse bolj pomembna, saj se določenim posledicam ne bomo mogli več izogniti," je dejala. "Ne bomo potrebovali milijard, ampak tisoče milijard," je izpostavila Kobilškova in pozvala k uskladitvijo vseh finančnih tokov z določili pariškega sporazuma.

Slovenski infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je med drugim podčrtal, da je nujno potrebno hitro opustiti rabo premoga, tudi v Sloveniji. "To pomeni v naslednjih 15 letih," je dejal. Spomnil je, da ministrstvo predlaga zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) leta 2033, zaprtje pa bo zahtevalo alternativni energetski vir. Prav zato je ministrstvo za infrastrukturo izdalo energetsko dovoljenje za projekt drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, je dodal.

Glede industrije je Vrtovec izpostavil, da evropska industrija veliko bolj spoštuje podnebne zaveze kot konkurenca v mnogih drugih državah. Politiki bodo morali zato pritisniti tudi na druge države, da v prihodnje opustijo rabo premoga. "EU bo premalo," je dejal.

Sicer pa je zagotovil, da je industrija pomemben deležnik, ki ambicioznih ciljev ne bo mogel doseči brez sodelovanja in podpore. Številna podjetja iz fosilne industrije pa danes tudi že predstavljajo ključne pionirje na področju zelenega prehoda, tudi v Sloveniji. "Zeleni prehod ponuja priložnosti tudi za ta podjetja," je zatrdil Vrtovec. Politika pa bo morala zagotoviti, da vsi deležniki, tudi fosilna industrija, prevzamejo svoj del odgovornosti in pravično prispevajo k zelenemu prehodu, je še menil.