#EUkonkretno: Svet ima priložnost okrepiti boj proti podnebni krizi

Mnogi so prihajajočo konferenco označili kot priložnost za človeštvo, da se reši pred podnebno katastrofo. Od zadnje konference ZN leta 2019 je bil svet priča številnim naravnim katastrofam. V Avstraliji, Evropi in ZDA so divjali obsežni požari. Severna Amerika se je morala soočiti z rekordnim vročinskim valom. O obilnih padavinah in poplavah so poročali iz Azije, Afrike, ZDA in Evrope.

Svet ima trenutno enosmerno karto za katastrofo, je nedavno o podnebnih spremembah dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Vse bolj utopični cilj 1,5 stopinje Celzija

V skladu z dogovorom z vrha v Parizu leta 2015 naj bi pogodbenice globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje.

Ratifikacijo pariškega sporazuma je doslej zaključilo 187 od skupno 197 pogodbenic UNFCCC. Med pogodbenicami sporazuma so, po krajši odsotnosti v času predsedovanja Donalda Trumpa, od začetka letošnjega leta znova tudi ZDA.

Vendar se zdi uresničitev pariškega sporazuma vse bolj oddaljena. Da bi dosegli dve stopnji, bi moral svet do sredine stoletja praktično doseči ničelne izpuste, za scenarij 1,5 stopinje pa bi morali celo najti načine za odvzemanje ogljikovega dioksida iz ozračja, je nedavno za STA pojasnila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Že poročilo IPCC je posvarilo, da bo mejnik 1,5 stopinje dosežen že okoli leta 2030, to je desetletje prej, kot so domnevali še pred tremi leti. Podobno nakazuje poročilo Konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki opozarja, da bi tudi trenutni najbolj ambiciozni načrti vodili v segrevanje za 2,7 stopinje do konca stoletja.

Vendar tovrstna poročila niso nič novega, je opozoril Jan Štrukelj, član gibanja Mladi za podnebno pravičnost. "Vsako novo poročilo, ki to potrdi, je le kaplja v morje vseh opozoril in nekih klicev na pomoč," je dodal.

Podobnega mnenja je sopredsedujoči Mednarodni komisiji za vire pri ZN Janez Potočnik EK. Šele ko te spremembe začutimo v svoji bližini, smo pripravljeni nekaj spremeniti. "Na tak način ne bo šlo naprej, preprosto bomo morali zaupati nekaterim ljudem, ki se s tem strokovno ukvarjajo in ki nas svarijo pred tem," je poudaril.

Reševanje podnebne krize se bo nadaljevalo v Glasgowu

Srečanje v Glasgowu, ki bo potekalo od 31. oktobra do 12. novembra, bo priložnost za okoli 200 držav in mednarodnih organizacij, da oblikujejo konkretno strategijo za podnebno krizo.

Največ pozornosti bo uperjene v vrh voditeljev ob samem začetku konference, 1. in 2. novembra, ko bo fizično prisotnih okoli 140 voditeljev držav in vlad. Fizično v Glasgow ne bosta potovala kitajski in ruski predsednik Xi Jinping in Vladimir Putin, a se bosta predvidoma oba vrha udeležila virtualno.

Po oceni predsedujočega konferenci, britanskega ministra Aloka Sharme, pogajalce v številnih pogledih čaka zahtevnejše delo kot leta 2015 v Parizu.

Temeljni namen COP26 je dokončanje t. i. knjige pravil in navodil za začetek izvajanja pariškega sporazuma. Med cilji konference so tudi sprejetje zavez o ambicioznejših ciljih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, razprava o ukrepih za prilagoditev neizogibnim posledicam podnebnih sprememb ter povečanje financiranja podnebnih ukrepov, predvsem za države v razvoju.

Nekdanji evropski komisar za okolje Potočnik, ki je sicer optimističen, ocenjuje, da vrh v Glasgowu ne bo prinesel nekega preboja, ki bi posegel v jedro prevetritve ekonomskega sistema, čeprav voditelji že govorijo tudi o spremembah davčnega sistema.

Pri Mladih za podnebno pravičnost imajo še manjša pričakovanja. Kot je povedal Štrukelj, bodo verjetno znova sprejeli ohlapne zaveze, ne bo pa prisil, da se jih tudi uresniči. "Na koncu se bo verjetno sprejela neka resolucija in bo verjetno slaba, neambiciozna in nekonkretna v tem, kaj naj države naredijo," je dodal.

Evropska unija med ambicioznejšimi na tem področju

Kako pomembno je reševanje podnebne krize za povezavo, potrjuje visoka udeležba na vrhu. Med drugim bodo Evropsko komisijo na Škotskem predstavljali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in komisar, pristojen za podnebne spremembe, Frans Timmermans.

Iz Slovenije, ki trenutno predseduje Svetu EU, bo v Glasgowu okoli 50 predstavnikov. Slovenija bo imela na vrhu dve glavni nalogi; prva je interno usklajevanje stališč EU, druga naloga pa se nanaša na predstavljanje EU navzven, skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje.

Evropska unija velja za eno bolj ambicioznih na področju boja proti podnebnim spremembam in lahko na vrhu vodi s svojim zgledom. EU si tako prizadeva, da bi do sredine stoletja postala podnebno nevtralna. V ta namen je letos Evropska komisija v okviru zelenega dogovora predlagala Pripravljeni na 55, vmesni cilj, ki naj bi dosegel 55 odstotkov zmanjšanje izpustov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Potočnik sicer ocenjuje, da se v okviru paketa Pripravljeni na 55 osredotočajo predvsem na vprašanja, ki jih je najlažje nasloviti, izogibajo pa se sistemskih vprašanj. "Popolnoma jasno je, da je program glede na obstoječo podporo in glede na stanje, v kakršnem smo, zelo ambiciozen in resnično vprašanje je pravzaprav samo, ali gremo dovolj hitro s pravimi koraki proti ambicijam in ciljem, ki jih tako Zeleni dogovor kot Pripravljeni na 55 predstavljata in tu bi bil moj odgovor ne," je dodal.

Prepričan je, da je treba nasloviti še nekatera druga vprašanja, med drugim prehod od politike učinkovitosti k politiki zadostnosti. "Sam sem prepričan, da enostavno zastavljenih ciljev brez resne prevetritve ekonomskega sistema in vrednot, ki jih ta zasleduje, ne bomo dosegli," je poudaril. Po njegovem okoljskega prehoda ni možno doseči niti brez naslovitve socialnih vprašanj.

Podobno je stališče Mladih za podnebno pravičnost, kjer poudarjajo pomen socialne pravičnosti in zato zasledujejo sistemske spremembe in ne spremembe na ravni posameznikov. "Pomembno je, da se odgovornost za reševanje krize ne prelaga na posameznika," je prepričan Štrukelj.

Glede svežnja Pripravljeni na 55 so sicer prepričani, da bi moral biti cilj bolj ambiciozno postavljen pri 60 odstotkih, a bo kljub temu težko uresničljiv. Čeprav naj bi bila Evropska unija prva na vlaku boja proti podnebnim sprememba, si po oceni Štruklja delamo utvaro, da nas bodo ti ukrepi spravili iz krize. "Kot družba se moramo vprašati, kam smo zašli, da so tako majhne ambicije tiste, za katere mislimo, da nas bodo spravile iz podnebne krize," je dodal.

Evropski parlament o COP26

V Glasgowu bo tudi delegacija Evropskega parlamenta, ki je prejšnji teden potrdil skupno stališče. Evropski parlament se zavzema za pospešeno ukrepanje na področju podnebnih sprememb po vsem svetu in za to, da bi EU ostala vodilna v svetu v boju proti podnebnim spremembam.

V skupnem stališču so poudarili še, da bi morale vse države skupine G20 postati podnebno nevtralne do leta 2050 in da morajo države zbrati najmanj 100 milijard dolarjev letno za podnebno financiranje držav v razvoju.

Nekaj podatkov o izpustih in temperaturah