Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

KOLIKO TELESNE AKTIVNOSTI V RESNICI POTREBUJEMO?

Harvardski evolucijski biolog in profesor Daniel E. Lieberman je v knjigi Naravno gibanje: Evolucijski in antropološki vidiki telesne aktivnosti, počitka in zdravja (založba UMco) z evolucijskega in antropološkega vidika preučil in prevrednotil številna izzivalna vprašanja v zvezi z našim telesom, kot sta denimo: Smo rojeni za vadbo? ali Do kolikšne mere telesna vadba vpliva na našo nagnjenost k rakavim obolenjem in nalezljivim boleznim?

V sodobni družbi je namreč veliko govora o tem, da je sedeči življenjski slog vzrok za povečano debelost. V zadnjih desetletjih pa se kot ključno zdravilo za različne nadloge predlaga telesno aktivnost. Vendar pa večini človeštva kljub temu komaj uspeva, da ostaja v primerni telesni formi, pristopi k takšni ali drugačni telesni vadbi pa so povezani z mnogimi zgrešenimi koncepti, napačnimi navodili in s spremljajočo tesnobnostjo, so zapisali pri UMcu.

Avtor uspešnice Zgodba človeškega telesa Lieberman v novi knjigi trdi, da se nismo razvili kot bitja, ki naj bi redno prakticirala telesno vadbo: ustvarjeni smo za zmerno vsakodnevno gibanje čez ves dan, ne pa za triatlone, naporno dvigovanje uteži in tek na tekalni stezi. V knjigo Naravno gibanje, napisano na osnovi deset let trajajočega raziskovanja, je po zapisu založbe navdihujoče povezal izsledke evolucijske biologije in antropologije z osebnimi izkušnjami: "Lieberman natančno razloži, kako lahko telesna aktivnost v resnici koristi zdravju. Pri tem učinkovito ovrže urbana prepričanja glede različnih napačnih izhodišč, kot so sedenje, hitrost, moč, spanje, vzdržljivost itn., ter jasno pokaže smer, v katero bi se moral v prihodnosti usmeriti človek glede bolj prijazne in zdrave telesne aktivnosti v sodobni civilizaciji." Knjigo je prevedel Samo Kuščer.

KAKO RAZUMETI IN ODPRAVITI NASILJE

V znanstveni monografiji Nasilje: Od razumevanja vzrokov k iskanju rešitev (založba Fakultete za socialno delo) 12 avtorjev vsak s svojega raziskovalnega področja odstira različne obraze nasilja, predvsem v luči medosebnih odnosov. Dosedanjo teorijo in raziskave združujejo s kliničnimi izkušnjami. Raziskovani mehanizmi pomagajo razumeti dinamiko nasilja, terapevtske intervence pa pripomorejo pri predelovanju travme nasilja in razreševanju posledic, da se te ne prenašajo v naslednje rodove. Posledice nasilja in njihovo razreševanje ponazorijo znotraj terapevtskega odnosa v relacijski družinski terapiji.

Avtorji posameznih poglavij so raziskovalci različnih akademskih področij, večinoma so zakonski in družinski terapevti po modelu relacijske družinske terapije oziroma strokovnjaki, ki se vrsto let srečujejo z razreševanjem nasilja v klinični praksi. Posamezna poglavja so zato ne le teoretično jasna, temveč temeljijo na praktičnih konceptih in ponujajo širši uvid v problematiko nasilja. Gostujoči avtorji s Hrvaške, Poljske in Norveške uvid v problematiko dodatno razširijo, kar predstavlja pomemben doprinos k razumevanju večplastnosti nasilja. Znanstveno monografijo je uredila Sara Jerebic.

KRATEK UVOD V ČLOVEŠKO EVOLUCIJO

V noviteti založbe Krtina Človeška evolucija: Zelo kratek uvod je univerzitetni profesor na Univerzi Georgea Washingtona Bernard Wood orisal zgodovino paleoantropologije od njenih začetkov v 18. stoletju do najnovejših fosilnih najdb.

V novi izdaji Wood, ki se že 30 let se ukvarja z raziskovanjem človeške evolucije in sorodnih tem, razpravlja, kako so študije starodavne DNK spremenile naš pogled na nedavno človeško evolucijo in na proces speciacije. Ob upoštevanju prispevkov sorodnih ved, kot so paleoklimatologija, geokronologija, sistematika, genetika in razvojna biologija, avtor po zapisu založbe obravnava najnovejša spoznanja o naši evoluciji. Knjigo je prevedel Borut Cajnko.

MONOGRAFIJA O SUPERVIZIJI V SOCIALNEM DELU

Monografija Supervizija v socialnem delu: Učenje na podlagi dobrih izkušenj Petre Videmšek ponuja znanstveno razpravo o pomenu sistematičnega in kontinuiranega procesa skrbi za profesionalni in osebni razvoj, ki poteka v okviru supervizije in pokaže, da je supervizija za ljudi, ki delajo z ljudmi, nujna. Brez refleksije o praksi ni učenja in sprememb. Avtorica na podlagi pregleda literature pokaže, kako je potekal razvoj supervizije v socialnem delu, kaj vse je vplivalo na ta razvoj in katere so specifike delovanja tega procesa.

Hkrati pokaže, da se je v okviru supervizijskih procesov zgodil prehod od t. i. tradicionalne supervizije, ki temelji na problemu - z namenom, da se najprej analizira problem in se ga nato rešuje (osrednje vprašanje je, kaj je narobe, in je to treba popraviti) - k paradigmi iskanja rešitev - z namenom iskanja nečesa novega, ustvarjanja novih priložnosti in soustvarjanja (osrednje vprašanje je, kaj deluje, da bi supervizantke to lahko razvijale še naprej). Monografija ponuja matrico skrbi zase, ki je lahko opora za preprečevanje izgorevana na podlagi sočutja, in presega zgolj apliciranje na socialno delo, saj je lahko uporabna v vseh poklicih pomoči, so zapisali v Založbi Fakultete za socialno delo.

VPOGLED V OSNOVNE PREMISE RAZVOJNE POTI PRIPOVEDNIŠTVA V SLOVENIJI IN MEDNARODNO

Knjiga Pripovedno izročilo. Razvoj in raziskovanje (Založba ZRC) avtorice Monike Kropej Telban prinaša celosten prikaz razvoja in raziskovanja slovenskega folklornega pripovednega izročila odkriva vpogled v osnovne premise razvojne poti pripovedništva v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Preko analize vsebin in poti širjenja je predstavljeno spreminjanje pripovedne kulture skozi prostor in čas.

"Literatura in slovstvena folklora sta se vzajemno oplajali in zato je pripovedno izročilo ne glede na razdalje, tako prostorske kot časovne, skupno bogastvo številnih narodov. Predstavljene so razvojne smernice od izročil najstarejših civilizacij do pripovedne kulture današnjih dni, kakor tudi različni žanri folklornega pripovedništva. Predstavljene so tudi metode in teorije raziskovanja, ki so se ali se še vedno uporabljajo in nastajajo v folkloristiki in na področju pripovedne kulture," so še povzeli pri založbi.