Izbrana kakovost in Ekološka pridelava po raziskavi najbolj prepoznana znaka kakovosti živil

Fakulteta za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu je raziskavo skupaj s partnerji in agencijo Mediana izvedla v okviru projekta Analiza pridelave in trženja proizvodov shem kakovosti. Trženjsko raziskavo o označbah kakovosti in lokalnih živilih so izvedli junija, v njej pa je sodelovalo 1007 ljudi, so v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu.

Izsledki raziskave kažejo, da največ ali 80 odstotkov vprašanih pozna znak Izbrana kakovost. S 64 odstotkov mu sledi znak Ekološka pridelava-Kmetijstvo Slovenija, na tretjem mestu je oznaka Ekološka pridelava-Kmetijstvo EU. Slednjega je prepoznalo 56 odstotkov vprašanih. Ostali znaki kakovosti so manj prepoznani.

Anketiranci največ vedo o znaku Izbrana kakovost, bistveno manj pa so seznanjeni z evropskim znakom Ekološka pridelava. Tako je 37 odstotkov anketirancev oziroma malo več kot tretjina vedela, da je zasnovan na ravni EU.

V povprečju so udeleženci raziskave največ zaupanja namenili znakoma Ekološka pridelava-Kmetijstvo Slovenija in Izbrana kakovost.

Najpomembnejši nakupni dejavniki so cena, svežina in kakovost surovine, tako je ocenilo 40 odstotkov anketirancev. Da znaki kakovosti vplivajo na nakup, je menilo 11 odstotkov vprašanih.

Približno polovica vprašanih je pripravljena več plačati za živila s strogim nadzorom kakovosti (48 odstotkov), ki so pridelani lokalno (46 odstotkov) in na kmetiji (40 odstotkov).

Med živili slovenskega porekla se po podatkih raziskave kupuje največ mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov. Po drugi strani pa se precej manj kupuje s slovenskem poreklom označene zelenjave, sadja in sadnih izdelkov. Kot so pri tem izpostavili na ministrstvu, veliko teh živil Slovenci pridelamo sami doma.

Najmanj se sicer kupuje s slovenskim poreklom označenih žit in žitnih izdelkov.

Večina vprašanih je sicer mnenja, da je lokalno pridelana hrana boljšega okusa in bolj hranila od tiste, ki je pripeljana od daleč. Večina jih obenem meni, da s kupovanjem lokalno proizvedenih živil podpirajo trajnostne kmetijske prakse ter razvoj lokalne skupnosti in podeželja.

Malo več kot polovica vprašanih ne zaupa hrani, ki jo proizvajajo multinacionalne korporacije.

Potrošniki sicer najbolj zaupajo lokalnim in slovenskim kmetom. Polovica vprašanih zaupa živilsko-predelovalnim podjetjem, ki navajajo lokalno oziroma slovensko poreklo, malo manj pa trgovskim blagovnim znamkam, ki navajajo lokalno oziroma slovensko poreklo.

Skoraj polovica anketirancev zaupa institucijam na nacionalni in EU ravni, ki nadzorujejo skladnost s standardi lokalne proizvodnje, so izsledke raziskave še predstavili na kmetijskem ministrstvu.