Prva sončna elektrarna v Sloveniji praznuje 20-letnico

Sončna elektrarna stoji na strehi agencije na Litijski cesti 45 v Ljubljani. Ideja je bila postaviti 50 kW sončno elektrarno, vendar je bila na koncu zaradi zelo velikih investicijskih stroškov postavljena elektrarna moči le 1,1 kW, je v sporočilu za javnost spomnil direktor agencije Franko Nemac.

Elektrarna po njegovih pojasnilih služi predvsem v promocijske, demonstracijske, raziskovalne in izobraževalne namene. "Pomembna je bila in je še za povečanje rabe obnovljivih virov energije, s poudarkom na možnostih večjega izkoriščanja sončne energije," je poudaril.

Montaža elektrarne je bila izvedena v enem dnevu, 23. junija 2001 ob 15. uri je bila že poskusno priključena na razdelilno omarico agencije in s tem na javno električno omrežje. Njeno obratovanje je bilo od začetka do danes prekinjeno le dvakrat. Leta 2006 zaradi okvare razsmernika ni obratovala tri tedne, leta 2010 pa so jo za en mesec izklopili zaradi zamenjave strešne kritine.

Sončna elektrarna z močjo 1,1 kW je v prvih 10 letih proizvedla 9686 kWh električne energije, kar pomeni v povprečju 987 kWh na leto. Leta 2016 je kot prva po 15-letnem podpornem obdobju izstopila iz sistema zagotovljenega odkupa po višji ceni.

Od leta 2016 tako služi za lastno oskrbo agencije, viški električne energije pa se v skladu s pogodbo po tržni komercialni ceni prodajajo dobavitelju električne energije.

Po 20 letih je sončna elektrarna torej še vedno v obratovanju, po grobi oceni pa proizvaja približno 25 odstotkov manj kot na začetku.

"Za točno oceno bi bilo treba narediti ustrezne meritve. Na lokaciji namreč ni meritev sončnega obsevanja, obsevanje pa se preko leta in tudi med leti zelo spreminja, zato so detajlne analize relativno zahtevne in drage. Morda bi si prva sončna elektrarna to tudi zaslužila," se je ob tem vprašal Nemac.

Investicija v sončno elektrarno je bila približno 2,2 milijona tolarjev (približno 9180 evrov) brez DDV, največji delež, 89 odstotkov, investicije so bili stroški opreme (sončni moduli 60 odstotkov), ostalih 11 odstotkov pa stroški dela, montaža, preizkus, zagon ter priprava projektne dokumentacije.

Naslednje sončne elektrarne v Sloveniji so se začele graditi v letu 2005, razcvet pa so doživele v letih 2010 do 2012. Tako so v letu 2020 iz podporne sheme začele izstopati tudi druge sončne elektrarne, a bo velika finančna obremenitev podporne sheme še trajala, postopoma se bo zmanjševala do leta 2028.

Po podatkih slovenskega portala za fotovoltaiko je bilo v Sloveniji konec lanskega leta 265 MW sončnih elektrarn in 106 MW samooskrbnih sončnih elektrarn. To pomeni skupaj 370 MW sončnih elektrarn in letno proizvodnjo na ravni 370 GWh. Njihova proizvodnja tako predstavlja 3,1 odstotka letne porabe električne energije Slovenije.

Podjetje Gen-I napoveduje, da bodo samo oni do leta 2030 postavili za 1000 MW oz. 1 GW sončnih elektrarn. Nemac se ob tem sprašuje, ali bi lahko kdorkoli leta 2001, ko je bila v omrežje priključena prva sončna elektrarna, napovedal tak razvoj.

"Iz dosedanjih izkušenj lahko realno napovemo, da se bo v letu 2030 delež proizvodnje povečal nad 10 odstotkov porabe električne energije Slovenije," je navedel Nemac in dodal, da se bo do leta 2050 ta delež zelo verjetno povzpel na raven 40 odstotkov porabe električne energije. Tudi hidroelektrarne bodo prispevale 40-odstotni delež, vetrne elektrarne do 10-odstotnega, preostalo pa ostali obnovljivi viri energije ter fosilni energenti (zemeljski plin in sintetični plini iz obnovljivih virov).