Svetovni dan okolja letos v znamenju obnove ekosistemov

"Odnos slehernega izmed nas do okolja bi moral biti bolj odgovoren. To ni koristno le za okolje, ampak tudi za naš žep - z bolj učinkovito rabo energije bi lahko precej privarčevali in hkrati razbremenili okolje," je minister spomnil v pogovoru za STA ta teden.

Zlasti pri porabi toplotne energije, pa tudi pri hlajenju, smo postali potratni, ocenjuje Vizjak. "Energijo je treba proizvesti in ima vpliv na okolje, denimo prek rabe primarnih virov, izpustov v okolje in tako dalje," je spomnil.

Opozoril je tudi na sodobne nakupovalne navade, zlasti pri hrani. "Boli me, da v državi toliko hrane zavržemo. Za njeno pridelavo se še vedno porabi veliko dela, energije, ki jo porabijo kmetijski stroji, kemičnih pripravkov in drugih sredstev. Zakaj kupiti več, kot lahko porabimo?" je vprašal in dodal, da podobno velja za druge dobrine.

Zavzel se je tudi za strogo ločeno zbiranje odpadkov ter nakupovanje dobrin na način, ki ustvarja čim manj dodatnih odpadkov. "Ta dan je priložnost, da se na to opozori, čeprav smo v zadnjih desetletjih že naredili pomembne korake v pravo smer. Danes denimo odlagamo približno 10-krat manj odpadkov kot pred 20 leti," je pojasnil Vizjak in dodal, da želi ministrstvo s številnimi predpisi, zlasti z novim zakonom o varstvu okolja, v Sloveniji vzpostaviti sodoben evropski koncept politike odpadkov.

Svetovni dan okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki jih obeležujemo na pobudo Združenih narodov in njenega okoljskega programa, so navedli na okoljskem ministrstvu. Letos ga bomo obeležili 47., v središču pa bodo pobude in dobre prakse, s katerimi lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju okolja.

Letošnji svetovni dan okolja je prelomen tudi zato, ker Okoljski program ZN začenja z globalno pobudo Desetletje za obnovo ekosistemov. Ta sovpada z opozorili znanstvenikov, da je prihodnje desetletje ključnega pomena za ohranjanje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter prilagajanje na podnebne spremembe. Med ključnimi ekosistemi izpostavljajo mokrišča, gozdove in koralne grebene, so dodali.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poudarili, da so slovenski gozdovi bogat vir biotske raznovrstnosti. V mrežo Natura 2000 je vključenih 45 odstotkov slovenskih gozdov oziroma 532.000 hektarjev. Slovenija ima 71 avtohtonih drevesnih vrst, 17 različnih tipov gozdov ter ohranjene habitate številnih živalskih vrst, vključno z vsemi tremi vrstami velikih zveri - medveda, volka in risa. Prav tako ima 170 gozdnih rezervatov, med njimi je 14 pragozdnih ostankov s skupno površino 540 hektarjev. Gozdnogospodarski načrti so v Sloveniji hkrati tudi upravljavski načrti za območja Natura 2000 v gozdovih. Takšna rešitev je v Evropi edinstvena.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred svetovnim dnevom okolja ugotavlja, da se v Sloveniji dolgoletne težave na področju okolja ne rešujejo zadovoljivo. Pri svojem delu še vedno zaznava, da odzivnost in pojasnilna dolžnost upravnih organov še vedno prepogosto šepata, kar se odraža v zakasnelem odgovarjanju, necelostnih pojasnilih ter tudi prepogostem dolgotrajnem odločanju. Kritičen je do priprave predpisov na okoljskem področju ter sodelovanja javnosti pri tem.

"Srečujemo se z erozijo izvrševanja določil aarhuške konvencije o sodelovanju javnosti pri pripravi predpisov ter resolucije o normativni dejavnosti, kar je nedopustno," je v sporočilu za javnost zapisal Svetina. "Javnost ima pravico biti obveščena, organi pa imajo dolžnost z njo ustrezno komunicirati. Rešitve je treba iskati v sodelovanju, saj so le tako lahko gospodarsko učinkovite in imajo najmanjše posledice za okolje in prostor," je dodal.

Z zaskrbljenostjo sprejema tudi ugotovitve nevladnih organizacij o rahljanju okoljskih standardov pri sprejemanju nove zakonodaje, kar sicer ugotavlja tudi sam. Opozarja, da je sprejemanje ukrepov in poseganje v že obstoječe človekove pravice vedno treba izvajati ob sočasnem testu sorazmernosti.

Obeleževanju svetovnega dneva okolja se pridružuje tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. "Vsi, ki se ukvarjamo s pridelavo in predelavo hrane, smo močno odvisni od naravnih virov, ki jih imamo v omejenih količinah. Zato imamo nalogo, da s svojimi proizvodnimi praksami in delovanjem skrbimo za ohranjanje okolja in ekosistemov in poslujemo trajnostno," so poudarili v sporočilu za javnost.

Ob tem so opozorili na težave, s katerimi se srečujejo v praksi. "Vse prepogosto se kakovostna kmetijska zemljišča nepremišljeno spreminjajo v zazidalne površine v ravninah, s finančnimi sredstvi pa na drugi strani spodbujamo izsekavanje gozdnih površin za kmetijske namene s ciljem povečanja kmetijskih površin," so zapisali. "Potrebno je ohranjati nedeljivost zaokroženih kompleksov kmetijskih zemljišč," so prepričani.

"Razmišljanja, da se kmetijsko zemljo, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in s katero upravljajo kmetijska podjetja, tem postopno odvzema in dodeljuje posameznim kmetijskim gospodarstvom, so nedodelana in niso podprta z nobenimi resnimi študijami. Zato takim dejanjem naša podjetja ostro nasprotujejo in se bodo temu odločno uprla," je dodala direktorica zbornice Tatjana Zagorc.

Podjetja na področju proizvodnje pijač se ob tem zavzemajo za novo ureditev dajatev za vodne pravice.

Biotska raznovrstnost bo tudi v ospredju slovenskega predsedovanja Svetu EU. Evropski zeleni dogovor to temo uvršča med glavne prioritete Evropske komisije in držav članic v naslednjem desetletju, na njegovi podlagi pa so članice sprejele Strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030.

Ta strategija predstavlja pomemben vidik okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19 in bo prispevala k odpornosti družbe na morebitne prihodnje pandemije, poudarjajo na okoljskem ministrstvu. Slovensko predsedovanje bo vključevalo številne mednarodne dogodke, predvidoma tudi 15. zasedanje konference pogodbenic konvencije o biotski raznovrstnosti (COP15 CBD) oktobra na Kitajskem.

Na državnem statističnem uradu so pred svetovnim dnevom okolja izpostavili, da je bilo v Sloveniji leta 2019 za investicije v varstvo okolja namenjenih 243 milijonov evrov. Tekoči izdatki za varstvo okolja so znašali 686 milijonov evrov, največji delež teh izdatkov pa je bil namenjen za ravnanje z odpadki.

V Holdingu slovenske elektrarne (HSE) pa so spomnili na svoje številne okolju prijazne projekte. "Vseh dvajset let našega obstoja in delovanja se zavedamo, da smo v okolju le gostje, ki izkoriščamo njegove naravne vire za proizvodnjo električne energije in se trudimo vračati tako, da zanj kar najbolje skrbimo," so navedli. Med prihodnjimi projekti so izpostavili izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, postavitev sončne elektrarne Prapretno, postopno opuščanje proizvodnje električne energije iz premoga ter nadaljnje prilagajanje dejavnosti okoljskim standardom, pričakovanjem ter zavezam.