Mediji 15.5.2021 10:37

Vse več medijev v finančni stiski, saj ostajajo brez državnega sofinanciranja

Ljubljana, 15. maja - Mediji, ki so se prijavili na redni razpis ministrstva za kulturo, te dni dobivajo odločbe. Številni negativne, kar jih bo pahnilo v hudo finančno stisko. Med njimi je po današnjem poročanju Dela tudi pet radiev posebnega pomena. Brez državnega nadomestila za javno službo ostaja tudi STA, vladna stran je z ugovorom postopek izvršbe še podaljšala.

Ljubljana. Kampanja Društva novinarjev Slovenije za zbiranje sredstev za podporo STA. Foto: STA

Ljubljana.
Kampanja Društva novinarjev Slovenije za zbiranje sredstev za podporo STA.
Foto: STA

Vladna stran je v postopku izvršbe, ki jo je vložila STA zaradi neizplačila nadomestila za javno službo za januar, najprej zavrnila možnost mirne rešitve spora, zdaj pa je na zadnji dan pred iztekom roka državno odvetništvo, ki zastopa vladno stran, vložilo še ugovor na izvršbo. To pomeni, da se bo boj za nadomestilo, ki ga predvideva zakon, STA morala izboriti v pravdnem postopku.

V vodstvu agencije ravnanje vladne strani vidijo kot zavlačevanje. "A imamo polno zaupanje v sodno pot, ker je zakon na naši strani," so navedli. Upajo sicer, da sodišče pri odločanju ne bo uporabilo skrajnih rokov, kar sicer v postopku izvršbe počne vlada, saj dlje kot bo treba čakati na odločitev, bolj nemogoč bo položaj agencije. Za premostitev finančne situacije se sicer v maju še zbirajo sredstva za STA v okviru kampanje Za obstanek.

O dogajanju je v današnjem intervjuju za Dnevnik spregovoril tudi evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je opozoril, da je Evropska komisija zaskrbljena zaradi dejstva, da vlada ne financira STA. "Poziva, naj se to vprašanje reši brez odlašanja, in opozarja na pomen, ki ga ima javna služba STA. Zaskrbljena je tudi zaradi pritiskov na medije v obliki pogostih verbalnih napadov na novinarje in poudarja, da je svoboda medijev ključna sestavina demokracije, demokracija pa je ena temeljnih vrednot EU," je izpostavil. Dodal je, da "glede na stališče Evropske komisije Slovenija torej v svoje predsedovanje Svetu EU vstopa s slabo popotnico". Spomnil je tudi, da je evropski komisar za notranji trg Thierry Breton v Evropskem parlamentu nedavno najavil, da bo komisija razmislila o zakonodajnem predlogu za zaščito medijske svobode.

Medtem pa se bodo v finančni stiski znašli tudi nekateri drugi mediji, ki so ostali brez sredstev na letošnjem rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev ministrstva za kulturo. Brez sta ostala tudi dva osrednja dnevnika. Eden od razlogov za zavrnitev je njihovo domnevno neuravnoteženo poročanje, danes poročata Dnevnik in Delo.

Kot poroča Dnevnik, ki je ostal brez sredstev, so si pri merilu politične uravnoteženosti prislužili nič od možnih desetih točk, Delo je dobilo dve točki. Komisija je obema nacionalnima časnikoma tudi očitala, da njuni projekti niso dovolj lokalni. Večeru so odobrili sofinanciranje projektov v višini 19.000 evrov, in sicer za projekte z lokalnimi in regionalnimi vsebinami, navaja Dnevnik.

Profesor na katedri za novinarstvo na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević je ob tem za Dnevnik sicer opozoril, da je komisija, ki odloča o dodelitvi sredstev - v njej sedijo Matej Makarovič, Borut Rončević, Mitja Štular, Jonatan Vinkler in Suzana Žilič Fišer -, sama politično popolnoma neuravnotežena. "O pluralnosti in objektivnosti odloča petčlanska komisija, v kateri sedijo štirje kadri, ki so izredno blizu stranki SDS," je izpostavil.

Brez sredstev so ostali tudi nekateri radii posebnega pomena. Med njimi je Radio Študent, ki je na lanskem medijskem razpisu prejel skoraj 100.000 evrov. Znesek predstavlja 50 odstotkov sofinanciranja, tako ga bo nemogoče nadomestiti. "Razpis je bil identičen lanskemu, merila ocenjevanja tudi, vloga je bila primerljiva, pri razpisu se razlikuje zgolj sestava 'strokovne' komisije, je za Delo navedla direktorica Zavoda Radio Študent Ana Kandare, ki zato odločitve ne more razumeti drugače kot politično motivirane.

Brez sredstev so ostali tudi na Radiu Krka in na Koroškem radiu, kjer so za Delo napovedali, da bo zaradi odtegnitve državnega financiranja prvič v 60-letni zgodovini radia in prvič v 30-letni zgodovini samostojne Slovenije prišlo do ekonomskega krčenja programskega obsega.

Brez sredstev so ostali tudi na Radiu Triglav in Radiu Kranj, kjer sta vodstvi za Delo opozorili tako na škodo pri informiranju lokalnega okolja kot na stiske zaposlenih.

V zvezi z razpisom je STA vprašanja na ministrstvo naslovila že v četrtek, a odgovora ni dobila. Za Dnevnik pa je ministrstvo navedlo, da bodo rezultate razpisa javno objavili, ko bodo vročene vse odločbe.