Skupina GEN-I lani z najvišjim dobičkom doslej

Skupina GEN-I, ki se ukvarja s storitvami na področju trgovanja, prodaje in odkupa energentov, je bila po oceni vodstva uspešna na vseh poslovnih segmentih delovanja in še izboljšuje svojo finančno pozicijo, kar je vidno tudi z rastjo kapitala preko 100 milijonov evrov. Prihodki so lani sicer upadli za štiri odstotke na 2,1 milijarde evrov, kljub temu pa po Golobovih besedah ostajajo drugo največje podjetje po prihodkih v Sloveniji.

Dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) je bil v letu 2020 za 40 odstotkov višji kot v predhodnem letu in je dosegel 32,07 milijona evrov. Skupina poleg tega, kot so dodali, ohranja nizko neto finančno zadolženost. Dobiček pred davki so v medletni primerjavi okrepili za 6,4 odstotka na 20,2 milijona evrov.

Predsednik uprave je na novinarski konferenci ocenil, da je bilo lansko leto, pa tudi letošnje, izrazito zaznamovano s krizo zaradi epidemije covida-19, vendar pa so v skupini v preteklih letih ogromno vlagali v digitalizacijo, zato so se spremenjenim razmeram lahko hitro prilagodili.

Leto 2020 je bilo izjemno volatilno na finančnih in energetskih trgih. "Občutno pa smo povečali aktivnosti na področju trgovanja z elektriko, kjer smo v primerjavi s predhodnim letom prodali za 70 odstotkov več in je dosegla skoraj desetkratnik porabe celotne Slovenije," je izpostavil Golob. Večino elektrike so kupili in prodali na mednarodnih trgih centralne Evrope.

Dodal je, da je bil dobiček največji doslej, je pa to le eden od kazalnikov uspešnosti, ne pa najpomembnejši. "Najpomembnejše je bilo, da smo v času krize okrepili finančno stabilnost," je poudaril.

Med ključnimi cilji minulega leta je golob izpostavil tudi krepitev odnosov z odjemalci, zato so so sprejeli odločitev, da več kot dva milijona evrov v obliki popustov namenijo najranljivejšim odjemalcem. Tako so prek 180.000 obstoječim odjemalcem v času prvega vala znižali račune za 15 odstotkov.

Skupina GEN-I je bila lani aktivna tudi na področju novih rešitev, predvsem pri sončnih elektrarnah. V uporabo so lani predali 845 sončnih elektrarn za samooskrbo in jih tako doslej postavili že prek 21.000. Golob verjame, da se bo rast na tem področju nadaljevala tudi v prihodnje. Na področju poslovnih partnerstev, gre za srednje in velike sončne elektrarne, so zastavili 24 projektov, od katerih 10 elektrarn že stoji.

Golob je med načrt za prihodnost izpostavil odgovornost do planeta in bodočih generacij. "Če smo v preteklosti večinoma delovali navznoter in s ukvarjali s tem, kako bomo pri sebi izničili ogljični odtis, smo se s 1. januarjem letos v celoti odpovedali fosilnim gorivom pri oskrbi z električno energijo v Sloveniji, odjemalcem pa ponudili možnost, da sami izberejo, iz katerega brezogljičnega vira želijo prejemati elektriko", je pojasnil.

V kolikor ni večje cenovne razlike, prve izkušnje kažejo, da se okoli 60 odstotkov uporabnikov raje odloči za sončno kot jedrsko energijo. "Če pa obstaja ugodnost pri jedrski energiji, se za sončno odloči le 10 odstotkov. Pri izbiri vira bolj kot prepričanja izbiro diktira cenovna občutljivost," je dodal Golob.

Finančni trgi so po njegovih besedah pregreti in se to preliva tudi v energetske trge. Cena elektrike za prihodnja leta je bistveno večja kot pred šestimi meseci. Obstaja sicer velika možnosti, da bodo cene elektrike padle, če emisijski kuponi ne bodo nadaljevali s špekulativno rastjo. Če pa bodo kuponi zrasli na 50 evrov na tono, pa bodo cene elektrike precej pod udarom z velikimi skoki. To bo sicer dobro za proizvajalce brezogljične energije, vendar pa tudi konec fosilne energetike, je še dejal.