Na posvetu o kibernetski varnosti opozorila, da je za osebno varnost na spletu vsak odgovoren predvsem sam

Velik del odgovornosti za kibernetsko varnost je tudi na končnih uporabnikih, ki pa se še vedno ne zavedajo dovolj svojega dela odgovornosti na spletu, je na današnjem posvetu, ki ga organizira Svet za razvoj pri SAZU, opozorila tudi Tanja Muha z Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Uporabnike je po njenih besedah treba ustrezno izobraževati, da bodo postali dovolj "pametni in pogumni, suvereni, da bodo uporabljali te tehnologije".

Da so pri razpravi o kibernetski varnosti ljudje še bolj pomembni kot tehnologija, je opozoril Matej Kovačič z Instituta Jožef Štefan. Prav zaradi tega je po njegovem prepričanju zelo pomembno, kako delodajalec zaposlene izobražuje na tem področju. "Varnost ni izdelek, ampak proces," je opomnil.

V Sloveniji imamo pomanjkanje kulture osebne varnosti, je opozoril Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. "Če mama in oče na Facebooku objavljata družinske fotografije, kako naj mladi razumejo, kako naj skrbijo za osebno varnost na spletu," se je vprašal Puschner. Poleg Facebooka je vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Sicert Božič med primeri, kje se uporabniki pogosto znajdejo kot žrtve, izpostavil tudi kriptovalute in paypal. Kot je opozoril, se posameznik, ki s spletom deli veliko osebnih podatkov, lahko znajde kot žrtev tistih, ki se ukvarjajo z družbenim inženirigom.

Član Sveta za razvoj SAZU Slavko Splichal je v zvezi s tem opozoril, da "več svojih osebnih podatkov kot posameznik deli na spletu, bolj pristranske selekcije informacij in enostranske obveščenosti je deležen in do večje polarizacije družbe prihaja. To pa ima dolgoročne negativne posledice za celoten družbeni razvoj.

Kot ugotavlja Splichal, je popolna zasebnost danes iluzija. "Zasebnost ni več dana, ampak jo moramo - kot javnost - ustvarjati, zanjo skrbeti in si jo včasih tudi priboriti," je menil in ocenil, da "bi morali biti skrbni, ozaveščeni državljani na področju svojega digitalnega življenja", ob tem pa pripomnil da "dejavnost naših največjih ljubiteljev Twitterja in Instagrama ne more bit za zgled, kar se tiče razmejitve med javnostjo in zasebnostjo".

Od nastopa izrednih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa so se pri Informacijskem pooblaščencu soočili s številnimi novimi vprašanji, od sledenja okuženim, obdelave osebnih podatkov pri šoli na daljavo, (ne)ustreznosti različni aplikacij za izvajanje šole na daljavo, pa do merjenja temperature ob vstopanju v prostore. Ukvarjali so se tudi z drugimi posegi v zasebnost zaposlenih, z videoanalitiko za spremljanje, ali kupci nosijo maske in vzdržujejo ustrezno razdaljo. Namestnik informacijskega pooblaščenca Andrej Tomšič je opozoril, da vsaka obdelava osebnih podatkov pomeni poseg v pravico do zasebnosti posameznika.

Razmah interneta kot globalne vasi namreč ni prinesel le razcveta posla, ampak je številne možnosti ponudil tudi zločincem; nepridipravu namreč danes ni treba več čez okno stanovanja, je opozoril Urban Sedlar z ljubljanske fakulteta za elektrotehniko. Božič je opozoril, da pri vprašanju kibernetske varnosti nič ne pomaga, da je Slovenija majhna in "na periferiji", saj smo ravno tako tarče kibernetskih napadov. Tako je direktor uprave za informacijsko varnost Uroš Svete ocenil, da je slovenska internetna varnost "med 6 in 7 na lestvici do 10".