Lesni feniks spodbudil razmišljanja o ponovni uporabi odsluženega lesa

Raziskovalec v raziskovalni skupini Trajnostna gradnja z obnovljivimi materiali v centru odličnosti InnoRenew Igor Gavrić je prepričan, da ima Slovenija velik potencial za ponovno rabo lesa, vendar tudi veliko izzivov pri tem, vključno s tem, kako pridobiti ves odslužen les in kako ga ustrezno procesirati. Ključno se mu zdi, da bi v državi vzpostavili obrat za izdelavo križno lepljenega lesa, ki ima velik potencial v gradbeništvu za ponovno uporabo in za podaljševanje življenjske dobe objektov.

Krožno gospodarstvo pomeni spremembo našega načina življenja in odnosa do vsega, kar ustvarjamo, je izpostavila Dragica Marinič iz Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva - Mreže za prehod v krožno gospodarstvo. Gre za iskanje rešitev, da bi bili posamezni izdelki čim dlje v uporabi oziroma bi se jih lahko ponovno uporabilo.

Za krepitev ponovne uporabe nekaterih materialov je bilo storjenega že kar precej, na področju lesa pa je položaj nekoliko drugačen. Lesa je namreč v Sloveniji in Evropi zaenkrat še dovolj, hkrati les velja za obnovljiv, ekološko sprejemljiv naravni material, ki ga lahko v končni fazi uporabimo tudi kot energent, zato manjkrat razmišljamo o njegovi ponovni uporabi, je ocenil direktor podjetja M Sora Aleš Dolenc.

Boji pa se, da bodo podnebne spremembe stanje drastično spremenile. Zato tudi v M Sori iščejo rešitve za izdelavo oken in vrat iz odsluženega lesa. Glede tega so opravili poskuse in tudi s pomočjo projekta Lesni feniks prišli do postopka izdelave. Vendar pa se je pojavilo vprašanje, ali sploh obstaja interes kupcev za tovrstne izdelke, ki so trenutno precej dražji od običajnih.

V M Sori so sicer uspeli prodati nekaj vhodnih vrat iz starega lesa, saj gre lahko v tem primeru za zanimiv dekorativen element, ki so ga nekatere stranke pripravljene plačati. Poleg tega je izdelava vhodnih vrat iz odsluženega lesa bistveno manj tehnološko zahtevna od izdelave okna.

Gavrić je spomnil na anketo, ki je pokazala, da bi tovrstni izdelki dosegli določen tržni delež, če bi stali približno enako kot novi, saj nekateri kupci veliko dajo na trajnost, zanimajo pa jih tudi zgodbe o izvoru lesa. Zato bi bilo smiselno uvesti nacionalne ali evropske subvencije za proizvode iz odsluženega lesa. Jasno je namreč, da so tovrstni izdelki trenutno dražji, saj celoten proces še ni vzpostavljen do ravni, da bi bil optimalen.

Ankete so pokazale tudi, da je pri mlajši populaciji manj zavedanja glede pomena uporabe odsluženega lesa, zato je pomembno z osveščanjem začeti že pri mlajših generacijah, je ocenil Gavrić. Irena Leban s Šolskega centra Škofja Loka je pojasnila, da se pri njih trudijo dijake seznanjati z idejami krožnega gospodarstva in jih učiti, da naj bi imeli izdelki dolgo življenjsko dobo.

Tega so se dijaki učili tudi v projektu Lesni feniks, v okviru katerega so za Občino Žiri iz odsluženega lesa načrtovali in oblikovali urbano opremo. "Takšen projekt je zelo zanimiv za razvoj njihovih poklicnih kompetenc in osveščanje o pomenu krožnega gospodarstva, ki bo njihova prihodnost," je izpostavila Lebanova.

S uspehom projekta, ki je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, je zadovoljen tudi žirovski župan Janez Žakelj. Kot je pojasnil, so Ekologi brez meja pripravili vrsto izobraževalnih vsebin in skupaj z Razvojno agencijo Sora organizirali več projekcij, predavanj in delavnic z okoljevarstveno vsebino. "Kljub epidemiji so bili dogodki dobro izpeljani in obiskani," je ocenil.

Posebej je izpostavil uspešno povezavo med lokalno skupnostjo, gospodarstvom in izobraževalno ustanovo, prek katere je občina iz odsluženega lesa dobila 20 klopi in devet ležalnikov ter garderobo za kopališče. Pohvalil pa je zlasti pozitivno ustvarjalno energijo dijakov in poudaril pomen vnosa koncepta ponovne uporabe v učne procese.