Inštitut za politike prostora izbral 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja

Inštitut je avgusta lani občine in javna podjetja pozval, naj posredujejo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Gre za prakse, ki dobro delujejo in zagotavljajo želene rezultate ter lahko služijo kot navdih ali model, ki ga je mogoče prenesti v druga okolja.

Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Miklavčič z ministrstva za okolje in prostor, Mojca Švajger z Občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z Inštituta za politike prostora, je iz nabora 29 prijetih prijavil izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa Urbact o trajnostnem celostnem urbanem razvoju.

Med dobrimi praksami je celovit pristop umirjanja prometa v Bohinju, s katerim v turistični destinaciji skrbijo za varovanje in ohranjanje narave v najbolj občutljivih in obleganih predelih občine.

Črna na Koroškem se je na seznam uvrstila s skrbnim načrtovanjem infrastrukture in spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k večji telesni aktivnosti, zdravemu življenjskemu slogu in aktivnemu pristopu k izboljšanju lastnega počutja in zdravja.

Dobra praksa je tudi participacija za prenove otroških igrišč v Občini Kočevje, kjer pri načrtovanju prenove igrišč upoštevajo želje, pobude in potrebe otrok. V Krškem pa so z domiselnimi talnimi poslikavami na regionalni cesti uspeli umiriti hitrost prometa ob Osnovni šoli Jurija Dalmatina.

Ljubljana z zelenim javnim naročanjem pisarniškega in higienskega papirja skrbi za zapiranje lokalnih snovnih tokov in spodbuja zeleno gospodarstvo ter trajnostni razvoj. Manjša električna vozila Kavalir v Ljubljani pa dobro dopolnjujejo javni mestni prevoz in omogočajo premikanje starejših, gibalno oviranih in drugih po območju zaprtem za promet.

Ljubljana je s preureditvijo odsluženega mestnega avtobusa pridobila mobilni mladinski center, ki omogočata izvajanje mladinskega programa v soseskah, kjer primanjkuje mladinske infrastrukture. Mestna občina Ljubljana pa je priznanje prejela tudi za pozno košnjo javnih zelenih površin Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle, s čimer skrbi za ohranjanje biodiverzitete v mestu in zmanjšuje stroške vzdrževanja.

Priznanje je prejelo tudi Javno podjetje Nigrad Maribor za pilotno proizvodnjo montažnih blokov iz recikliranih nenevarnih gradbenih odpadkov, s čimer uresničuje cilje krožnega gospodarstva. Mestna občina Maribor pa je uspela območje Koroške ceste z Glavnim trgom iz prostora primarno namenjenega avtomobilskemu prometu preurediti v javni prostor, namenjen ljudem, kar ima boljše družbene, gospodarske in okoljske učinke.

V Novem mestu so za dodatno varnost otrok na postajah šolskih avtobusov poskrbeli z dodatno označitvijo, ki opozarja voznike na prisotnost otrok. Slovenj Gradec izvaja inovativne aktivnosti, s katerimi spodbuja kolesarjenje za opravljanje kratkih poti in prostočasno dejavnost ter obenem krepi lokalno gospodarstvo. Velenje pa je priznanje prejelo za promocijo kolesarjenja in novih kolesarskih povezav z enotno grafično podobo.

Škofja Loka je preuredila površino ob Loškem gradu v grajski vrt, za katerega skrbijo osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki pridelke tudi predelajo in prodajo. Prenova pokopališča v Trbovljah pa je omogočila optimizacijo rabe prostora ter zmanjševanje količin odpadnih sveč in drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališču.