Mediji 7.1.2021 16:41

Društvo novinarjev poziva ŠOU k zagotovitvi financiranja Radia Študent

Ljubljana, 7. januarja - V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) po sredinem opozorilu Zavoda Radia Študent (RŠ), da v proračunu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) za letos ni postavke za sofinanciranje RŠ, izražajo zaskrbljenost za preživetje najstarejše nekomercialne študentske radijske postaje v Evropi. ŠOU pozivajo, da zagotovi financiranje RŠ.

Ljubljana.
Mikrofon, studio.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Kot so v DNS zapisali v pozivu, razumejo, da je tudi ŠOU izgubila pomemben vir prihodkov, vendar pa je to, kot poudarjajo, "ne odvezuje odgovornosti, ki jo ima tako pravno kot moralno do zavodov, katerih ustanoviteljica je". Kot so spomnili, ima Študentska organizacija kot ustanoviteljica prek sveta Zavoda Radia Študent zagotovljene pravice ustanovitelja, med drugim daje soglasje k imenovanju direktorja zavoda in mnenje k imenovanju odgovornega urednika.

"Nevzdržno je, da bi ustanovitelj uveljavljal le pravice, ne pa sprejemal soodgovornosti za finančno stabilnost delovanja Radia Študent," so poudarili v novinarskem društvu, kjer so prepričani, da je nesprejemljivo tudi, da je ustanovitelj odločitev o prenehanju financiranja sprejel enostransko, brez pogovora in pogajanj s predstavniki Radia Študent.

Obenem poudarjajo, da gre tudi za nesorazmerno zmanjšanje sredstev, saj se je ŠOU odločila, da nekaterim zavodom omogoči financiranje drugim pa ne. Na seji študentskega zbora naj bi bilo slišati nezadovoljstvo članov s poročanjem Radia Študent. Ob tem opozarjajo, da ima ustanovitelj prek svojih članov v organih upravljanja Radia Študent vzvode, da vpliva na delovanje radia, vsekakor pa financiranja ne more pogojevati z osebnimi ocenami članov študentskega zbora do posameznih uredniških odločitev.

"Radio Študent je kulturna ikona, pomemben član slovenske medijske družine, valilnica novinarskih kadrov, izredno pomembna je tudi njegova izobraževalna vloga," so zapisali v DNS in spomnili, da je nekdanja urednica njegovega znanstvenega uredništva Zarja Muršič prejemnica nagrade Čuvaj/Watchdog za izstopajoče poročanje o covidu-19.

V novinarskem društvu pričakujejo, "da bo ŠOU prepoznala pomen študentskega medija pod svojim okriljem, v katerega je vložila že veliko sredstev in ki nedvomno kot uspešna blagovna znamka prispeva tudi k njenemu ugledu, ter zagotovila financiranje Radia Študent vsaj v lanskem obsegu". To bo po njihovih besedah minimum, ki mediju še omogoča preživetje in uspešno delovanje v javnem interesu. "To je tudi minimum, ki si ga Radio Študent od svoje ustanoviteljice zasluži," so prepričani.

Nad razmerami so zaskrbljeni tudi sodelavci in sodelavke Znanstveno - raziskovalnega centra (ZRC) SAZU, ki odločitev Študentskega zbora ŠOU, da iz proračuna za leto 2021 v celoti umakne postavko za njegovo delovanje, razumejo "kot zadnji korak v dolgoletni kontinuiteti zniževanja financiranja, zaradi katerega se Radio Študent le še z velikimi napori in odrekanji ohranja nad površjem".

Ker po njihovih besedah "tokrat ne gre le za nadvse problematične reze, temveč za poskus dokončnega reza v eksistenco institucije, ki je v simbolnem smislu že davno prerasla raven, ko bi o njenem preživetju smela odločati vsakokratna sestava Študentskega zbora, to odločitev obsojamo kot absolutno nedopustno", so poudarili v pismu.

Med raziskovalci ZRC SAZU so tudi številni nekdanji sodelavci Radia Študent, kar, kot pravijo, ni naključje. "Radio je vse od svojega nastanka ponujal tvorno platformo za intelektualni razvoj, pa tudi za krepitev družbene odgovornosti, angažiranosti in kolektivnega dela, ki jih lahko razumemo kot ključne predpostavke kakovostnega raziskovalnega dela," so zapisali.

Tudi v zadnjih letih se je Radio Študent kljub vsem finančnim težavam vzpostavil ne le kot eden najbolj prodornih in angažiranih, temveč tudi vsebinsko najbolj kvalitetnih medijev, v katerem njegovi sodelavci na sami meji prostovoljstva uspevajo krpati luknje, ki so zaradi krčenja kadrov nastale v preostalih, tudi največjih nacionalnih medijih, so zapisali v ZRC SAZU, kjer opozarjajo tudi na pomen radia za javno sfero v aktualni krizi.

"Raven poročanja o najnovejših znanstvenih dognanjih s področja epidemiologije, ki so tako bistvenega pomena tudi za naše vsakdanje ravnanje v tej kritični situaciji, je pogosto presegla raven, ki so jo dosegli številni, finančno vendarle mnogo bolj podprti mediji," so prepričani na ZRC SAZU.

Menijo, da je "trenutek, ko je usoda Radia Študent nejasna, trenutek odločitve za odločevalce: v izbiri, ali s svojim ravnanjem zagotovijo nadaljnji obstoj kalilnice intelekta, družbene odgovornosti in družbenega angažmaja, ali pa sami postanejo valilnica politike, katere cilj je uveljavljanje lastnih partikularnih interesov". Pozivajo k izbiri prve možnosti ter nato še k skupnemu razmisleku o zagotovitvi stabilnega financiranja. "Na srednji in dolgi rok lahko le to onemogoči skušnjave, da bi javni glas Radia Študent utišala slepota zasebne kapricioznosti," so sklenili javno pismo.