Epidemija po oceni sogovornikov portala STAznanost priložnost za oblikovanje vizije o družbi prihodnosti

Sogovorniki so se strinjali, da so se prebivalci Slovenije v spomladanskem valu epidemije bolj držali protikoronskih ukrepov, ker je bil novi koronavirus še velika neznanka, več je bilo tudi solidarnosti.

Čez poletje je to po besedah Dana Podjeda z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU to izpuhtelo, morda zaradi naveličanosti, hkrati pa v Sloveniji nismo pričakovali drugega vala epidemije, ker smo prvega, sploh v primerjavi s sosednjo Italijo, preživeli razmeroma ugodno.

"Poletni čas je pokazal, kako se ljudje ne moremo začasno odpovedati ugodnostim, ki smo jih vajeni," pa je izpostavil klinični psiholog in psihoterapevt Peter Praper. Solidarnost, ki je bila spomladi še prisotna, je po njegovi oceni sedaj razpadla. Opaža celo primerjanje med posameznimi kraji in regijami, kjer se nekateri čutijo bolj varne. "Ta fenomen je podoben tistemu, kar doživljajo vojaki v vojaškem konfliktu, ko vsem okoli ušes brenčijo krogle, da njega ne bo zadelo," je opisal.

Sociologinja Ksenija Vidmar Horvat s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je spomladi videla priložnost, da epidemijo obrnemo v skupnostno vizijo prihodnosti, je danes ocenila, da smo Slovenci v poletje zakorakali zelo sproščeno. "Najverjetneje smo dobili signal, da stvari niso tako zelo resne, da se da ubrati srednjo pot, da se lahko vrnemo v staro stanje," je dejala. Ob tem je bila kritična do vladnega načina komuniciranja in situacije, v kateri se po njenih besedah zdi, da gre pri sprejemanju ukrepov za zajezitev epidemije za politične odločitve, v ozadju katerih ni stroke.

Po Podjedovi oceni vlada ljudi ni motivirala na pravi način. Kot zgrešen je ocenil pristop žuganja s palico in nagrajevanja s korenčkom. Prav tako v svoje sporočanje ni zajela mladih, ki bi jih morala nagovoriti po netradicionalnih kanalih. Komunikacija mora biti jasna, kratka in razumljiva, predstavniki oblasti pa se morajo ob tem ravnati po lastnih navodilih, je prepričan antropolog.

Tako Praper kot Vidmar Horvatova sta ob tem opozorila tudi na pomen splošnega zaupanja v avtoritete, ki po njuni oceni upada. V težkem položaju se je po besedah sociologinje znašla tudi znanost, ki ne more vedno ponuditi instantnih, jasnih odgovorov ter čiste resnice brez dvomov, kar javnost danes pričakuje. Poleg tega se v zadnjih desetletjih srečujemo s hudo erozijo zaupanja v stroko, kar sprožajo tudi političen elite. "Če gojite klimo negativnega odnosa do znanosti, se zmanjšuje njen pomen za skupno dobro, nato pa se jo v krizi težko popularizira," je opomnila.

Različne osebe se v stresnih in travmatskih situacijah, kar ta epidemija je, odzivajo različno različno, je pojasnil Praper. "Če izpustimo sfero ljudi, ki so res ekonomsko prizdeti, sem prepričan, da bodo nekateri ljudje krizno situacijo uporabili za še za večjo ustvarjalnost, medtem ko nekateri dvignejo roke in pričakujejo, od kod bo prišla rešitev," je opisal.

Vidmar Horvatova je opozorila na družine in starše, ki se soočajo z različnimi stiskami, tako zaradi bolezni, žalovanja, ekonomske situacije itn. V kriznih situacijah po njenih besedah pričakujemo, da bodo javne institucije ob močnem političnem vodenju pristopile na pomoč ljudem, a smo se znašli v obratni situaciji, v kateri npr. starši pomagajo šolskemu sistemu.

Po besedah Praperja moramo računati tudi na posledice, ki jih bo otrokom in mladim prineslo dolgotrajno pomanjkanje socialnih stikov. Družine z veliko otroki so lahko v takih situacijah izjemna varovalka, situacija pa je težavna pri edincih in sorojencih z veliko starostno razliko. Tu pa so še mladostniki, pri katerih je, kot pravi psiholog, razvojno determinirano, da si iščejo vzornike zunaj matične družine.

Ob nedavnem odprtju nenujnih trgovin je sam pričakoval tak naval kupcev. Naše potrošniške navade so po njegovi oceni samo še eden od obraze naše nepripravljenosti odpovedati se ugodju. "Gre za nakupovanje kot doživljanje ugodja, nekateri ljudje to doživljajo kot svobodo. A vsaka stopnja svobode za seboj potegne določeno stopnjo odgovorno, tukaj pa šepamo," je izpostavil Praper.

Vidmar Horvatova ob tem verjame, da bi z načrtom za prihodnost, ki bi pomenil družbeni angažma, splošni interes lahko prestavili iz cone ugodja v kakšno drugo, ki ni povezana s potrošništvom. "V prihodnosti pričakujem pozitivne načrte, kako iz krize, kako na novo osmisliti naše kolektivne želje in nove cilje, ki ne bodo tako vezani na naše instantne individualne želje. Upam, da bo to pretehtalo in bodo ljudje začeli razmišljati, da obstajajo druge alternative," je dejala.

Podjed pa je izpostavil še na razlike med dostopom do tehnologij in poglabljanje vrzeli na tem področju. Po njegovih ocenah veliko preveč časa preživimo pred zasloni. Raziskava za lani je pokazala, da na dan preživimo več ur tako na telefonu kot pred televizijskim ekranom. "Letos pa smo ure in ure pred računalnikom. Smo zasedena bitja, ki bolj spominjamo na korale kot na ljudi," opozoril.