znanost 24.10.2020 9:30

Za premik k bolj kvalitativnemu vrednotenju raziskovalne dejavnosti bistvena akademska kultura

Ljubljana, 24. oktobra - Kvantitativni kazalniki, kot je faktor vpliva, ne morejo biti merilo kakovosti raziskovalnega dela, potreben je premik k bolj kvalitativnemu vrednotenju znanosti oziroma kombinaciji obeh, so se strinjali udeleženci okrogle mize. Pri tem je po mnenju Janje Hojnik z mariborske univerze bistvenega pomena akademska kultura posameznikov in disciplin.

Ljubljana.
Sogovorom o vrednotenju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji se je zaključil letošnji dogodek Odprta znanost.
Foto: Youtube

Vrednotenje raziskovalne dejavnosti pogosto temelji na kvantitativnih, najpogosteje bibliometričnih metodah, ki se namesto na vsebino osredotočajo predvsem na pridobivanje in merjenje podatkov o objavah in citatih iz baz podatkov.

Kot je povedal direktor Centralne tehniške knjižnice Miro Pušnik, je eden od problemov ocenjevanja raziskovalnih projektov s kvantitativnimi kazalniki njihova arbitrarnost. To lahko povzroči anomalije tako v politiki financiranja znanstvenih del kot tudi v ravnanju raziskovalcev.

Takšen način vrednotenja po njegovem mnenju ne spodbuja sodelovanja, raziskovalce sili v pretirano objavljanje, namesto da bi spodbujal manj, a bolj kvalitetne objave. Problem predstavljajo tudi neprimerljivost posameznih znanstvenih področij ter premajhni vzorci, zapletenost in netransparentnost evalvacijskih postopkov, ki temeljijo na bibliometriji.

Po mnenju prorektorice Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve Janje Hojnik je rešitev v kombiniranju kvantitativnega in kvalitativnega vrednotenja raziskovalnega dela, tudi s kvalitetnimi recenzijskimi sistemi. "Če merimo le faktor vpliva ali citate, se posameznik lažje prilagodi ter se dogovori za citiranje. Če pogledamo na delo še z drugega kota, dobimo širšo sliko."

Pri tem je bistvenega pomena akademska kultura posameznikov in disciplin, je prepričana Hojnikova. "Vsak raziskovalec bi moral sprejeti odgovornost, da tudi sam prispeva svoje znanje k vrednotenju raziskovalnega dela svojih kolegov doma in v tujini," je dejala.

K tovrstnim spremembam vrednotenja raziskovalnega dela spodbuja tudi Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti (DORA), ki poziva k prehodu od kvantitativnega h kvalitativnemu vrednotenju raziskovalne dejavnosti. Podpisalo jo je že preko 2000 organizacij, tudi dve slovenski - Univerza v Mariboru ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS).

Po besedah Pušnika podpis deklaracije DORA za organizacijo ne pomeni le spremembe na področju ocenjevanja znanstvenega dela, temveč veliko več. "Ko se univerza odloči za podpis, se poda na pot zelo celovite spremembe načina razmišljanja na raziskovalnem področju."

Deklaracije, kot je DORA, so po njegovem mnenju pomembne tudi zato, ker spodbujajo sodelovalno znanost in odkrit akademski dialog. Podpis deklaracije DORA mora zato po njegovem mnenju spremljati veliko slavje na univerzi. "Vsem raziskovalcem bi se moral odvaliti kamen s srca, da so s tem rešeni okov tekmovalnosti, v katere smo bili vpeti."

Kot je ocenil predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo na Univerzi v Ljubljani Gregor Majdič, ljubljanska univerza še ni pripravljena na pristop k deklaraciji DORA, najprej bi bilo po njegovem mnenju potrebno uvesti sistemske spremembe. "Deklaracijo je zelo lahko podpisati, potrebno pa je imeti tudi načrt, kako bomo začeli stvari uveljavljati," je poudaril Majdič.

Menil je, da bo kvalitativno ocenjevanje raziskovalne dejavnosti v Sloveniji težko vzpostaviti. Problem je namreč v majhnosti slovenske države, zaradi česar je tveganje za konflikte interesov veliko večje. Za prehod na kvalitativno ocenjevanje dosežkov in predlogov projektov bi zato potrebovali mednarodne ocenjevalce.

S četrtkovim pogovorom o vrednotenju raziskovalne dejavnosti v Sloveniji se je zaključil letošnji dogodek Odprta znanost, serija štirih e-dogodkov, ki ga v okviru Meseca znanosti že tretje leto zapored organizira Mlada akademija z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport.