Mediji 13.7.2020 13:50

Uredništvo STA z zaskrbljenostjo spremlja vladne predloge sprememb medijske zakonodaje

Ljubljana, 13. julija - Člani uredništva STA z zaskrbljenostjo in začudenjem spremljajo vladne predloge sprememb več zakonov s področja medijev, ki po njihovi oceni kažejo na namero aktualne vlade po uveljavljanju političnih interesov na področju, kjer ti nimajo kaj iskati. Ocenjujejo tudi, da gre za velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA.

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Sedež Slovenske tiskovne agencije (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Sedež Slovenske tiskovne agencije (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana.
Sedež Slovenske tiskovne agencije (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA

O postopku spreminjanja zakona, ki je bil uveljavljen leta 2011 z namenom zagotoviti neodvisen in avtonomen položaj Slovenske tiskovne agencije (STA) tako na področju upravljanja kot financiranja, uredništvo STA ni bilo niti obveščeno niti niso bili vanj kakor koli vključeni. Enako velja za širšo javnost, čas javne razprave pa je vlada omejila zgolj na pet delovnih dni, so opozorili.

Zakonske spremembe, ki jih predlaga vlada, po oceni STA bistveno posegajo tako na področje državnega financiranja STA kot njenega upravljanja. STA se glede na predlog namreč ne bi več financirala neposredno iz proračuna, od koder sicer dobiva vedno manjši delež, ampak bi bil v njeno financiranje preusmerjen del rtv-prispevka.

Opozarjajo še, da je vzvod za imenovanje vodstva STA, ki naj bi bil po novem v rokah vsakokratne vlade, velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA. "Po sedanji zakonski ureditvi je za imenovanje nadzornikov, ki prek javnega razpisa nato imenujejo direktorja, potrebna absolutna večina v DZ, kar pomeni reprezentanco pluralnih interesov. Predlagane spremembe pa odpirajo vrata poskusom neposrednega vplivanja na uredniško politiko z vsakokratno zamenjavo vodstva in prinašajo tudi destabilizacijo uredniške politike," menijo.

Poudarili so, da je Slovenija od sprejema zakona o STA v letu 2011 zamenjala šest vlad, STA pa je v tem času obdržala stabilnost z jasno začrtano uredniško politiko in razvojno usmeritvijo. "V zakonu, ki ureja delovanje francoske tiskovne agencije AFP in ki je bil podlaga za zakon o STA, je jasno napisano, da agencija ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov ali pogledov, ki bi kompromitirali točnost in objektivnost poročanja oz. biti dejansko ali pravno odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. Pomenljivo se nam zdi, da v vladnem predlogu tega določila ni več," so navedli.

Posebej jih skrbijo tudi posegi v širšo medijsko zakonodajo zlasti na področju neodvisnih javnih servisov, kamor sodi Radiotelevizija Slovenija (RTVS). "Podreditev medijev vladajoči politiki, ki odseva tudi iz drugih predlaganih sprememb medijske zakonodaje in nenazadnje iz številnih javnih izjav največje vladne stranke, je v Evropi 21. stoletja in ob že videnih scenarijih v nekaterih drugih državah jasen znak za alarm," so opozorili.

Predlagane spremembe po oceni uredništva STA nikakor ne gredo v smeri izboljšanja medijskega okolja ali spremenjenih zakonodajnih rešitev zaradi vstopa novih tehnologij in razvoja medijske panoge, ampak kažejo na namero aktualne vlade po neposrednem uveljavljanju političnih interesov tudi na področju, kjer ti nimajo kaj iskati.

Kot so še izpostavili, je spoštovanje neodvisnosti, integritete in nepristranskosti novinarske dejavnosti ključen element demokratične in pravne države.

Če bi država kot lastnica STA (in RTVS) želela zagotoviti dolgoročno stabilnost poslovanja STA in pomagati drugim medijem, bi povečala proračunska sredstva za javno službo, drugim medijem pa pomagala z ukrepi fiskalne politike in rešitvami, ki jih v uredništvu STA vidijo v drugih državah.

STA, ki bo prihodnje leto praznovala 30 let obstoja, se je v minulem desetletju razvila v sodobno multimedijsko družbo, ki poleg javne službe obveščanja javnosti s svojimi vsebinami skrbi za informiranost večine nacionalnih in lokalnih medijev, ključnih institucij države, političnega, gospodarskega in družbenega prostora ter mednarodne javnosti, so spomnili.

"Kakovost svojih storitev je dopolnila z raznimi novimi produkti, inovativnimi rešitvami, sodeluje tudi pri številnih mednarodnih razvojnih in tržnih projektih. STA s svojim imenom in zaposlenimi predstavlja ugleden, verodostojen in inovativen medij v Sloveniji, kar kažeta tudi visoko zaupanje in zadovoljstvo naročnikov in uporabnikov njenih storitev," so zapisali.

Preglednost delovanja in finančnega poslovanja sta s sedanjo zakonsko ureditvijo v celoti zagotovljena, nenazadnje so bila letna poročila o poslovanju STA ob predstavitvi v državnem svetu in državnem zboru vsa leta po uveljavitvi zakona potrjena brez pripomb. "STA torej deluje uspešno, pregledno in v javnem interesu," so prepričani.