Slovenske železnice po epidemiji čaka več izzivov

Mes med izzivi tretjega mandata na čelu Slovenskih železnic, ki ga je začel spomladi, izpostavlja implementacijo novih Stadlerjevih vlakov v potniški promet, podvojitev dobička družbe SŽ-Tovorni promet z novim strateškim partnerjem ter znižanje števila zaposlenih na "optimalnih" približno 6000.

Slovenske železnice SŽ so v zadnjih dveh letih pri švicarskemu proizvajalcu Stadler naročile skupno 52 novih potniških vlakov, Mes si želi naročilo v prihodnjih letih povečati še za 20. "Upam, da bodo po mojem tretjem mandatu najstarejši potniški vlaki stari 15 let, prej so bili 35," je dejal v pogovoru za STA. Prvi novi vlaki bodo v voznem redu jeseni. Lahko bi bili že prej, a je testiranja zamaknila pandemija novega koronavirusa. Prva so zato opravili šele v tem tednu.

Prav tako je, kot je izpostavil, potrebna posodobitev vagonov v tovornem prometu. Družba SŽ-Tovorni promet je trenutno v sklepni fazi pridobivanja strateškega partnerja. 49-odstotni delež bo šel v roke češkega EPH holdinga. "Strateški partner je dober, optimalen glede na razmere," je dejal Mes.

Po njegovih besedah večji nacionalni prevozniki nimajo interesa za širjenje, ker imajo sami dovolj težav, v težavah pa so tudi zasebni operaterji. "Težko dobiš partnerja, ki je sposoben doprinesti k pozitivnemu potencialu, ki ga SŽ-Tovorni promet ima," je izpostavil.

Po Mesovih besedah tovorni promet poleg novih vagonov nujno potrebuje investicije, posodobitev in dodatne zmogljivosti, predvsem pa je treba podaljšati razdalje voženj na več kot 500 kilometrov in bodisi prevzeti podjetje v Italiji, Avstriji ali na Madžarskem bodisi v tem delu Evrope ustanoviti svoje podjetje. "To je treba narediti v dveh letih in za tak proces potrebuješ dodatnih 100 ali več milijonov evrov," je dejal.

"Na koncu smo zadovoljni, res pa je, da nas čaka še veliko dela da pridemo do tistega, kar skupaj načrtujemo, to je podvojitev EBIT v naslednjih desetih letih," je iskanje strateškega partnerja še povzel generalni direktor SŽ. Družba SŽ-Tovorni promet je sicer lani ustvarila osem milijonov evrov EBIT. "Nekoliko pod načrti, ampak glede na razmere zadovoljivo," je ocenil.

Na ravni celotne skupine so SŽ lani ustvarile okoli 32 milijonov evrov normaliziranega EBIT, kar je skladno z načrti. Letos bo nekoliko slabše zaradi pandemije, a bodo polletni rezultati kljub temu zadovoljivi, je dejal Mes. Je pa dejal, da je tovorni promet v prvi polovici leta padel za 15 odstotkov.

Da bi družba še naprej poslovala uspešno, bodo železnice za 1000 znižale število zaposlenih, je napovedal Mes. To bo, kot je ocenil, terjalo okoli 30 milijonov evrov za odpravnine, ampak gre za nujen ukrep, še posebej glede na letošnje razmere in v luči cilja, da se SŽ prihodnje leto vrnejo v polno kondicijo. Zmanjševanje zaposlenih bo v vseh družbah znotraj skupine, je pa starostna skupina znotraj SŽ taka, da bo šla lahko večina na zavod za zaposlovanje in nato v pokoj.

"To je sreča, da nam ni treba odpuščati mladih," je dejal. Do konca leta bodo imele SŽ še dobrih 6200 zaposlenih, pred leti jih je bilo nekaj nad 9000.

Mes se je dotaknil tudi projekta Emonika v Ljubljani, ki ga je vlada uvrstila med strateške. Kot je spomnil, je bil projekt v lasti madžarskega Trigranita, a je zadeva padla v vodo, SŽ pa so šele predlani preko sodišča dobile povrnjene stavbne pravice. V vmesnem času je Trigranit svoj del prodal podjetju v lasti madžarske OTP banke.

Projekt je zdaj po dolgem času ločen na zasebni in javni del, zato je možnost, da se ga izpelje, po Mesovi oceni realna. "Če v tem trenutku projekt ne bo realiziran oz. ne bo šel v fazo pridobivanja gradbenega dovoljenja in potem v razpis, potem sem glede njegove prihodnosti pesimističen," je dejal.

Slovenske železnice bodo gradile novo avtobusno postajo in garažno hišo, gradnji nove poslovne stavbe pa so se po Mesovih besedah odpovedali, ker bi zaradi dodatnih sprememb zazidalnega načrta to pomenilo dodaten zamik. Država bo gradila tirno infrastrukturo in novo železniško postajo, zasebni investitor pa svoj del, torej poslovno stavbo, trgovski del...

V pogovoru se je Mes za razvoj infrastrukture zavzel tudi za vzpostavitev infrastrukturnega sklada s stalnimi sredstvi za 10-20 let vnaprej. Kot je spomnil, je še pod prejšnjo vlado nastala strategija prioritetnih projektov s področja infrastrukture. "Vse te stvari izpadejo, če ne bo realnih virov financiranja, samo iz integralnega proračuna bo to težko oz. je to nemogoče," je izpostavil.

Med izzivi je med drugim izpostavil skrajšanje poti med Mariborom in Koprom. "Mi smo predlagali štiri nove odseke. Treba je rešiti tudi ljubljansko vozlišče, prenoviti, nadgraditi in posodobiti regionalne proge, kot so kamniška, proga do Novega mesta, Grosuplja ..." Velik potencial imata po Mesovi oceni tudi bohinjska in koroška proga, če bi bili v stanju, ki bi prenesel večjo frekventnost in hitrost vlakov.

"To so zadeve, ki stanejo kar precej, zato je potreben sklad, kot ga imajo Švica, Nemčija, Avstrija. To niso naložbe čez noč, ampak na dolgi rok. Če danes začnemo razmišljati o dvotirnosti do Kranja, je tak projekt lahko narejen v osmih letih," je pojasnil. Ob tem je spomnil, da se je kočevska proga financirala samo iz proračuna vse od 2009. "To je 11 let za okoli 30 kilometrov proge. S takim tempom v 100 letih ne bomo posodobili omrežja," je bil jasen.