Spletni pogovor: Načrt EU za okrevanje prelomen, potreben hiter dogovor članic

V spletnem pogovoru, ki ga je dan po objavi načrta Bruslja za okrevanje EU po pandemiji v vrednosti 1850 milijard evrov pripravilo predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z STA, je Lenarčič poudaril, da je predlog komisije prelomen tako glede načina kot obsega financiranja.

Načrt je zastavljen tako, da ima lahko vsaka država od njega koristi, je ocenil komisar glede dvomov, ali je sploh mogoče premostiti globoke razlike med državami, preseči predsodke in še pred poletjem zagotoviti soglasje.

Po njegovem je koncept statusa neto plačnic nekoliko preživel: "Ne smemo gledati le to, koliko kdo vplača in koliko dobi, ampak tudi sekundarne učinke. Enotni trg moramo reševati skupaj, korist za eno državo je tudi korist za vse ostale," je prepričan.

Po Mrakovih besedah predlog komisije ustreza globini in razsežnosti krize, brez njegove uresničitve pa je pod vprašajem obstoj skupnega evropskega trga. Kriza je države prizadela simetrično, izhod posameznih članic pa bo različen, saj so zmožnosti držav različne. Brez takšnega finančnega instrumenta bi bile v prednosti razvitejše države z dobrim javnofinančnim položajem, ki jim omogoča dobro izkoriščanje državnih pomoči za pomoč svojemu gospodarstvu, je poudaril.

Novakova je ocenila, da gre predlog komisije v pravo smer, EU pa da je znova dokazala, da duh solidarnosti v Evropi živi. Vse države lahko črpajo iz teh skladov, pri čemer pa po prepričanju evroposlanke ni pomemben samo denar, ampak sporočilo, da je EU lahko še vedno solidarna. "Gre tudi za ohranjanje enotnega notranjega trga, za prost pretok delovne sile," je ponazorila.

Za črpanje sredstev bodo morale članice pripraviti reformne in naložbene načrte, ki jih bo Evropska komisija ocenila in odločila, ali lahko država sredstva dobi, pri tem pa se postavlja vprašanje, kako uspešna bo Slovenija. Predlog ji po sredinih gradivih komisije namenja 5,071 milijarde evrov, podrobnosti razdelitve pa za zdaj še niso znane.

Mrak je izrazil bojazen, da bodo imele manjše države pri črpanju teh sredstev večje probleme. Kot je dejal, upa, da pri inštrumentih, ki bodo na voljo, velikost države vendarle ne bo pomemben faktor. Lenarčič se je strinjal z njim, da države niso v enaki izhodiščni poziciji, ko gre za črpanje sredstev iz teh instrumentov. Vendar pa bo po njegovem odločilna kakovost projektov: "V komisiji bomo pozorni na morebitne težave manjših držav, ideja je, da se vsem pomaga na pravičen način."

Novakova je optimistična, da bo Slovenija za črpanje pripravila dobre programe. Vemo, kje so naše glavne težave, še posebej pri novih investicijah, ki bi jih bilo treba po njenem prepričanju v prvi vrsti nameniti za velike projekte, ki jih Slovenija sama ne more izvesti.

Čas je za oblikovanje nacionalnega razvojnega programa, ki bo vseboval ključne projekte, potrebna je osnovna strategija razvoja države, je prepričan Mrak. Finančnih virov iz evropskega proračuna bo veliko in to bo po njegovem ključen vir investicij in razvoja države v naslednjih letih.

Tudi Novakova je poudarila, da bi morala Slovenija čim prej predstaviti lastno razvojno strategijo in izbrati pot, po kateri želi. Evropska komisija želi, da so programi in projekti, ki bodo kandidirali za sredstva, usmerjeni v zeleni prehod, digitalno tranzicijo in povečanje odpornosti gospodarstev in družb, je spomnila.

"Treba se je zavedati, da se z dogovorom o svežnju mudi," nujno je, da se skuša sveženj sprejeti pred avgustom, je opozoril Lenarčič. Čeprav priznava, da bo to zelo težko, pa ostaja optimist. "Samo tista pomoč, ki je hitra, je tudi učinkovita," pa je dejala Novakova, ki upa, da se tega zavedajo tudi države članice.

Kriza predstavlja situacijo, ko voda teče v grlo EU, v Evropi pa se najtežje odločitve sprejemajo prav v takih trenutkih, je dejal Mrak, ki prav tako upa na hitro odločitev. Meriti filigransko v tej situaciji vsak cent, je po njegovem namreč lahko zelo neprepričljivo.