Direktor GKN Driveline Poklič za STA: Kriza s koronavirusom zahteva fleksibilnost

Prejšnji teden je 44 slovenskih izvoznih podjetij skupaj z GZS predsednika vlade Janeza Janšo pozvalo k spremembi pogojev za upravičenost do državne pomoči za delodajalce iz prvega t. i. protikoronskega paketa - gre za pomoč v obliki nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov. Želijo, da so do pomoči upravičeni delodajalci, ki jim bodo prihodki v prvem polletju upadli za desetino, v drugem polletju pa ne narasli za več kot 40 odstotkov glede na leto prej. Med podpisanimi izvozniki je tudi družba GNK Driveline Slovenija iz Zreč.

Njen direktor Poklič je v pogovoru za STA povedal, da konkretne povratne informacije glede odziva vlade na poziv nima. "Sem pa prepričan, da je GZS v razpravi z vlado tak partner, da bo predlog gotovo romal na mizo in ga bo vlada obravnavala," je poudaril. "Seveda si želimo, da bi vlada sprejela predlog, kot smo ga podali," je dodal.

Pri tem je sogovornik spomnil, da 10 odstotnih točk v poslovnih rezultatih podjetja ni mala razlika. "Biti moramo realni, kje smo in kje bomo po tej krizi," je dejal in dodal, da se v gospodarstvu zavedajo, da pomoči države brez vsakršnih omejitev seveda ne more biti. Bi si pa želeli nekaj več tolerance.

Podjetje GKN Driveline Slovenija s skoraj 400 zaposlenimi dela izključno za avtomobilsko industrijo. Med njegovimi strankami so avtomobilski proizvajalci Renault-Nissan, Jaguar-Land Rover, Daimler, Ford in Fiat. 98 odstotkov vse proizvodnje gre na tuje trge, od tega velika večina na evropsko tržišče.

Epidemija novega koronavirusa se na obsegu njihovega dela močno pozna. "Marca smo obseg poslovanja na mesečni ravni zmanjšali za približno 40 odstotkov. V aprilu praktično ne delamo in tudi ne bomo delali nič," je pojasnil Poklič.

Zaenkrat napovedi kažejo, da bi lahko začeli s počasnim postopnim zagonom proizvodnje takoj po prvomajskih praznikih. "Verjetno bomo maja pod polovico normalnega meseca. Če bomo torej v treh mesecih ustvarili toliko kot prej v enem normalnem mesecu, bo že kar precej," je ponazoril sogovornik.

Zaposleni so trenutno večinoma na čakanju na delo od doma. "Marca smo kombinirali čakanje na delo s porabo dopustov in viškov iz preteklega obdobja. A to se je do konca marca bolj ali manj zaključilo, tako da je od 1. aprila okoli 95 odstotkov zaposlenih na čakanju," je povedal direktor zreškega podjetja. Manjši del zaposlenih, ki so potrebni, medtem dela od doma.

V prihodnjih tednih Poklič računa, da bodo na delo sproti vpoklicali ekipe, ki jih bodo potrebovali. Preostali delavci bodo še naprej na čakanju.

Dogajanje bo zarezalo v njihove poslovne rezultate. Lansko leto so zaključili s 107 milijoni evrov prihodkov od prodaje in dobičkom. "Letos smo načrtovali nekaj več, načrt je bil okoli 110 milijonov evrov realizacije," je pojasnil Poklič, a je epidemija te načrte odnesla.

Napovedi za letošnje poslovanje je zaradi negotovih razmer še zelo težko podati, je opozoril sogovornik: "A glede na to, da imamo dva meseca izpada, trenutno pričakujemo med 20- in 25-odstotno zmanjšanje prihodkov."

Spomnil je, da je nemogoče napovedati, kdaj se obeta večja in stabilnejša normalizacija razmer. Pa tudi po tem se avtomobilska panoga po njegovih besedah ne bo takoj vrnila na raven pred krizo: "Ne znam si predstavljati, da bi nekdo takoj po koncu krize šel kupiti avto. Čeprav sem optimist, menim, da prihodnje leto gotovo še ne bomo nazaj na prejšnji ravni."

Sogovornik sicer verjame, da se glavni trendi v avtomobilski industriji, kot je denimo elektrifikacija, kljub globalni pandemiji ne bodo spremenili. "Trenutna kriza bo verjetno za nekaj časa - denimo pol leta ali leto - morda ustavila lansiranje večjih novih projektov, preprosto zato, ker novi projekti zahtevajo likvidnostna sredstva. Sicer pa bomo verjetno vsi iskali možnosti, kako pripeljati povpraševanje nazaj na prejšnjo raven," je dejal.

Tako kot v širšem gospodarstvu se tudi v GKN Driveline Slovenija soočajo z birokratskimi izzivi, povezanimi z uresničevanjem nove protikoronske zakonodaje. "V Sloveniji birokracija ni od včeraj in ni povezana s korona zakonom. Dejansko pa se je zdaj morda veliko bolj pokazalo, koliko smo v resnici zbirokratizirani, ko je vlada dokaj hitro sprejela paket in ga želimo realizirati. Ugotavljamo, da je pod površjem sicer namensko dobrega paketa kup birokracije, ki ni razdelana, ni usklajena, ni povezana med sabo," je stanje ponazoril Poklič.

Tako nekdo, ki mora izračunati plačo, podati napoved ali poiskat nek obrazec, "porablja ogromno časa, sprašuje na ogromno naslovov, da dobi informacijo - pa ni niti nujno, da je informacija, ki je je dobil, prava". "S tem se spopadamo in je težavno. Imamo pa pri nas za to vsaj nekaj resursov; ne predstavljam si, kako to delo poteka v manjših podjetjih," je dejal sogovornik. "Je pa razumljivo, da birokracije, ki smo jo zgradili skozi desetletja, verjetno ne moremo zaobiti čez noč."

V novem protikoronskem paketu bodo gotovo potrebni ukrepi za zagotavljanje likvidnosti, kot so garancije in odkupi terjatev, se je strinjal Poklič, čeprav sam ocenjuje, da v GKN likvidnostne pomoči ne bodo potrebovali.

Prav tako se zaveda, da bo potrebno odgovoriti na številna praktična vprašanja glede ponovnega zagona podjetij, kot so prevoz na delo in varstvo otrok. "To je problem, ki ga je treba rešiti. A ne z vladnim odlokom, pač pa s prilagodljivostjo," je poudaril. V slovenskem GKN tako svojim zaposlenim že sedaj omogočajo maksimalno fleksibilnost, da denimo delajo od doma ali popoldne.

"Pred sredino marca je bilo delo od doma praktično bogokletno," je dejal Poklič in spomnil, da je v preteklosti delovni inšpektor na dom hodil preverjat, ali ima delavec dovolj kvadratnih metrov prostora. "Danes tega nihče več ne omenja in ugotavljamo, da je delo od doma v nekaterih primerih bolj fleksibilno, boljše in za nekoga tudi učinkovitejše kot sicer," je poudaril.

V GKN Driveline Slovenija so kljub birokraciji svojim zaposlenim že pred krizo s koronavirusom omogočali delo od doma in nameravajo take želje upoštevati tudi v prihodnje. "In še marsikaj drugega se bomo verjetno naučili iz tega, med drugim boljšega razmerja med časom na delovnem mestu in časom z družino," je še prepričan sogovornik.