V Triglavskem narodnem parku napovedali vojno plastiki

Kot je izpostavil direktor javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) Janez Rakar, je njihova želja, da bi postali vzorčni primer, ki bi ga lahko nato razširili na celotno državo. Tako bi morda lahko Slovenija postala prva država, ki bi izkoreninila plastiko, je ocenil Rakar.

Zajeti želijo vse deležnike na območju biosfernega območja Julijskih Alp, tako turizem kot gospodinjstvo, pa lokalne skupnosti in šole. Rakar verjame, da bo velika večina pripravljena na sodelovanje, kar se je že pokazalo tudi na prvem informativnem sestanku.

Koraki, ki jih bodo izvajali, bodo odvisni od sredstev, ki bodo na voljo. Rakar računa, da bo sredstva zagotavljala država, denimo iz podnebnega sklada, nekaj pa jih bo zagotovil tudi zavod iz svoje redne dejavnosti. Poleg tega za projekt, ki bi trajal vsaj štiri ali pet let, pričakuje tudi evropska sredstva.

Kot je pojasnil Rakar, projekt ne bo zasnovan na sankcioniranju oziroma kaznovanju temveč na pozitivnih zgledih in primerih dobrih praks. Takšen primer denimo že obstaja na blejski osnovni šoli, kjer so se odločili, da plastiko za enkratno uporabo povsem izločijo. Učenci pa so postali gonilna sila te ideje in jo uspešno izvajajo.

Osredotočili se bodo predvsem na osveščanje in informiranje, hkrati pa na posamezne aktivnosti za nadomestitev plastike v konkretnih primerih. Rakar pri tem računa tudi na pomoč in podporo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovenske turistične organizacije. Prav turizem je na tem področju namreč ključen za dosego ciljev.

Rakar je prepričan, da gre za pobudo, ki bi prispevala tudi k cilju trajnostnega razvoja turizma in petzvezdičnih destinacij. Pomemben akter pa bodo tudi trgovci in Rakar verjame, da bodo tudi oni pripravljeni nadomestiti plastično embalažo z drugimi rešitvami.

S konkretnimi aktivnostmi so že začeli v okviru skupnosti šol biosfernega območja Julijske Alpe. Ravnatelji šol so na srečanju v začetku marca namreč razpravljali o ukinitvi plastike za enkratno uporabo v osnovnih šolah.

Ob tem so spoznali primer dobre prakse na Osnovni šoli Josipa Plemlja Bled, kjer so v preteklem letu zmanjšali porabo plastike za več kot pol tone. To jim je uspelo z ukrepi, kot so na primer naročanje jogurtov v večjih 10-litrskih pakiranjih, uporaba steklenic namesto plastenk in uporaba papirne embalaže namesto plastične folije za malico.

Ideja o šolski prehrani in o naravoslovnih dnevih brez plastike ter nereciklabilne embalaže za enkratno uporabo in posledično zmanjšanje količine izbrane odpadne embalaže je bila med ravnatelji dobro sprejeta, izpostavili pa tudi nekaj izzivov.

Bili so enotni, da bodo poskušali najprej z manjšimi ukrepi in nato skupaj z pomočjo javnega zavoda TNP poiskati ustrezno rešitev za vsako posamezno šolo ter v novo šolsko leto 2020/2021 stopiti "brez plastike do učenca", kot so to idejo poimenovali.