Podjetja 19.2.2020 12:37

Metalurška industrija si želi realnih in s sredstvi podprtih ciljev v NEPN

Ljubljana, 19. februarja - Metalurška industrija se ne boji ciljev v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), vendar pa opozarja, da morajo biti realni in podprti z zadostno količino virov. Glede na že sedaj visoko energetsko učinkovitost in manjše izpuste bodo cilji težko uresničljivi, je dejal predsednik strateškega sveta za metalurgijo Marko Drobnič.

Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca Strateškega sveta za metalurgijo (SSM) po redni seji sveta, na kateri so predstavili izzive in predloge rešitev največjih slovenskih podjetij s področja metalurgije in kovinskopredelovalne dejavnosti v luči sprejemanja Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter Evropskega zelenega dogovora.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Člani strateškega sveta za metalurgijo so izzive in predloge rešitev za doseganje evropskih ciljev za zeleno prihodnost do 2050, ki bodo močno vplivali na slovensko industrijo, na današnji seji predstavili ministroma za gospodarstvo in za okolje, ki opravljata tekoče posle, Zdravku Počivalšku in Simonu Zajcu.

Kot so izpostavili po seji, je delež energetsko intenzivne industrije v Sloveniji večji od povprečja EU in predstavlja 30 odstotkov dodane vrednosti vse industrije v Sloveniji. Izgon te industrije bi bil v nasprotju z industrijsko politiko Evrope, ki ohranja energetsko intenzivno industrijo kot temelj za prehod v nizkoogljično družbo.

"Slovenska podjetja bi glede na pretekle napore te industrije v smeri energetske učinkovitosti in zniževanja emisij toplogrednih plinov težko uresničila cilj za 43-odstotno znižanje emisij," je poudaril Drobnič, ki je tudi predsednik uprave Taluma.

V podjetjih se sprašujejo, ali se v Sloveniji sploh zavedamo posledic, ki jih to prinaša. NEPN sicer predvideva, da si bo Slovenija prizadevala za postopno razogljičenje energetsko intenzivne industrije in bo zagotavljala finančne spodbude za to.

Vendar pa podjetja iz metalurške industrije opozarjajo, da so konkurenčna podjetja iz evropskih držav že od leta 2012 deležna finančnih kompenzacij na področju indirektnih obremenitev s toplogrednimi plini. Tega nista uredili le Romunija in Slovenija, zato jim je Počivalšek dejal, da se bo za to zavzel v okviru medresorskega usklajevanja sprememb zakona o varstvu okolja.

Strateški svet želi, da se v NEPN uravnoteži okoljska pričakovanja s socialnimi in ekonomskimi ter ponudi realno finančno oceno in analizo učinkov na gospodarstvo in širšo družbo. Kot vir obnovljivih virov energije naj upošteva bogato vodnatost Slovenije in zasleduje energetsko neodvisnost.

Napredek na področju energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisij so predstavila tudi največja podjetja v industriji. Skupina Sij že deluje po načelih krožnega gospodarstva in jeklo proizvaja izključno iz jeklenega odpadka, s svojimi emisijami pa se uvrščajo v sam vrh najbolj uspešnih jeklarskih podjetij na svetu. Nenehno izvajajo tudi ukrepe za izboljšanje učinkovitosti, zato je zanje cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 43 odstotkov preveč ambiciozno zastavljen.

Medtem pa so v skupini Impol izpostavili, da intenzivno zmanjšujejo porabo vseh energentov in se usmerjajo v razvoj eko zlitin. Zavedajo se, da je prihodnost vseh odvisna od odgovornega ravnanja podjetij in nameravajo v prihodnje še povečati aktivnosti v smeri proizvodnje ogljično nevtralnih izdelkov.

V Talumu so v zadnjih desetih letih za investicije v prestrukturiranje v smeri ogljično nevtralnih izdelkov namenili 145 milijonov evrov. Opozarjajo, da zaradi petodstotne letne rasti povpraševanja po aluminiju vseh potreb ne bo mogoče zapolniti le s predelavo in reciklažo. Če bi s tovrstno industrijo v Evropi prenehali, bi se ta preselila v druge dele sveta, kjer bo okolju manj prijazna.

Metalurška industrija si želi realnih in s sredstvi podprtih ciljev v NEPN

Ne spreglejte