V Mariboru o možnostih nadaljnje krepitve sodelovanja in razvoja ob Dravi

Posvet z naslovom Drava kot priložnost je priredilo Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, v katerega se je pred leti združilo vseh 18 občin ob Dravi s ciljem izgradnje sodobne Dravske kolesarske poti kot pomembne turistične infrastrukture. Ta se zdaj pospešeno gradi, po besedah direktorja Mariborske razvojne agencije (MRA) Uroša Rozmana pa je zdaj treba usmeriti pogled naprej in ugotoviti, kako bi še lahko izkoristili to naravno danost.

"Dravska kolesarska pot ni dovolj. Kolesarji in vsi ostali si v tem našem prelepem Podravju želijo še kaj več. Želijo doživeti tudi reko, pluti po njej, prehajati elektrarne, prehajati območja in meje," je povedal za STA. "Naš cilj je, da je cela Drava plovna in povezana v turistično ponudbo," je dodal.

V njihovi Viziji razvoja reke Drave so porečje razdelili na pet območij, od katerih ima vsako svoje značilnosti, potenciale in težave. Na območju med Dravogradom in Falo si želijo dovoljene plovbe z motornimi plovili, povezave splavov s kolesarsko ponudbo, ureditve pomolov in čolnarske povezave med hidroelektrarnami. Na območju med Falo in Mariborom vidijo v MRA največ možnosti v oživitvi turističnih splavov in lesenih plovil ter boljši izkoriščenosti obstoječe infrastrukture, kot so čolnarne in gostišča.

Na območju od Maribora do Ptuja ter naprej do meje s Hrvaško si bodo prizadevali za plovbo brez motorja ter urejene vstopno-izstopne točke, med težavami v tem delu pa so predvsem naravovarstvene omejitve na prodiščih in pomanjkanje turističnih ponudnikov. Na Ptujskem jezeru bi radi razvijali veslaški turizem, pri tem pa si želijo večjega nadzora in posledično večjega spoštovanja veljavnih pravil.

V prvi fazi pa je potrebno predvsem legalizirati obstoječa plovila in ponudbo, povezati trženje, podpreti splavarje, urediti vstopno-izstopne točke ob reki in prehode čez hidroelektrarne ter napraviti red na celotnem porečju, da bo jasno, kje je urejena plovba, kakšne so omejitve hitrosti in kako se to nadzira, je poudaril Rozman.

Veliko je namreč nejasnosti, kar po besedah županje Dravograda Marijane Cigala med drugim ovira pridobivanje evropskih sredstev za razvojne projekte. "Nimamo odloka o plovnosti reke Drave, v katerem bi bilo točno napisano, kaj se lahko dela ob in na njej. V naši občini načrtujemo v prihodnji finančni perspektivi EU izgradnjo večjega ribnika ob Dravi in športno-rekreativnih površin, nismo pa čisto prepričani, ali bomo lahko to zakonsko uredili tako, da bomo res na varni strani," je povedala.

V Zavodu za turizem Maribor - Pohorje si želijo, da bi bile tovrstne aktivnosti povezane v celostno turistično ponudbo ob Dravi. Zaenkrat so vzpostavili enoten spletni portal www.dravabike.si, ki temelji na Dravski kolesarski poti in doživetjih ob njej. Poleti prirejajo promocijski Drava festival, dejavno pa delajo tudi na skupnih turističnih paketih.

Predsednik Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot v Sloveniji Leo Kremžar je opozoril, da se pri nadaljnjem razvoju porečja ne bi smeli ozirati samo na turiste ampak gledati tudi na domačine. "Reka mora v prvi vrsti biti namenjena ljudem, ki tukaj živijo. Infrastruktura naj služi tudi njim, da jo bodo lahko uporabljali na primer za pot v šolo, v trgovino in tako naprej," je dejal.