Turizem 11.1.2020 10:35

Bled v turizmu stavi tudi na lokalno kulinariko in rokodelce

Bled, 11. januarja - Bled letos nadaljuje razvoj kolektivne blagovne znamke Bled Local Selection. Konec lanskega leta je certifikat pridobilo 24 rokodelskih izdelkov in izdelkov industrijskega oblikovanja, v začetku tega leta pa je steklo še ocenjevanje gostinske ponudbe. Uspešno se v Sloveniji razvija tudi osem drugih kolektivnih blagovnih znamk.

Bled. Blejsko jezero, veslanje, otok, turizem. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Bled.
Blejsko jezero, veslanje, otok, turizem.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Turizem Bled želi s kolektivno blagovno znamko Bled Local Selection oziroma Blejski lokalni izbor vzpostaviti mreženje in zagotavljanje odlične kakovosti pridelkov, izdelkov, storitev in butičnih doživetij v turistični ponudbi Bleda. Projekt so začeli konec leta 2018, konec leta 2019 pa so izvedli tudi prvo ocenjevanje rokodelskih izdelkov in ta teden še prvo ocenjevanje gostinske ponudbe.

"Gre za prehrambene, obrtniške in gostinske izdelke ter storitve, ki izvirajo iz našega okolja in so avtentična. To je tisto, kar sodobni gost danes išče," je izpostavil direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj, ki je prepričan, da je tudi gastronomija ena od tistih točk, ki vleče gosta v neko destinacijo ali ga v njej dlje časa zadrži.

Za pridobitev certifikata se je prijavilo sedem gostinskih ponudnikov, strokovna komisija pa jih je obiskala ta teden. Kot sta izpostavila člana komisije Janez Bogataj in Tanja Lešnik Štuhec, je za območje Julijskih Alp lahko kulinarika velika turistična priložnost, saj ima to območje izjemno kulinarično dediščino.

Takšnega mnenja je tudi priznani kuharski mojster Janez Bratovž, ki je prepričan, da je Slovenija zanimiva kulinarična destinacija, saj za razliko od drugih na tem področju ni tako globalizirana. Opaža pa, da bi gostinski ponudniki lahko v svoje jedi vključevali več sestavin iz lokalnega okolja, pri čemer morajo kuharji tudi sami poučiti dobavitelje, kaj potrebujejo.

Bratovž se kulinaričnega razvoja in konkurence, ki jo ta prinaša, ne boji. Prepričan je, da je prav povezovanje in sodelovanje tisto, ki ustvarja še večjo prepoznavnost in povpraševanje. Učinke kolektivne blagovne znamke v turizmu že opažajo v Bohinju, kjer so poleg Rogle leta 2012 prvi šli v razvoj tovrstne znamke, ki so jo zelo dobro sprejeli tudi domačini.

Kot je pojasnila Lešnik Štuhčeva iz podjetja Provital, ki je lastnik sistema kolektivne blagovne znamke, ima takšne znamke še devet destinacij. Pravico do njihove uporabe pa imajo le rokodelski izdelki, živila, jedi, pijače, prireditve, nastanitveni obrati in doživetja, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije in so iz lokalnega okolja.

Komisija sodeluje s koordinatorji posameznih kolektivnih blagovnih znamke in tudi ponudniki ter jim pomaga pri razvoju z različnimi nasveti, tako da lahko svoje izdelke izboljšajo in na naslednjem ocenjevanju dosežejo postavljene kriterije. Pri vsakem izdelku pa je ključno, da nosi zgodbo in je oblikovan tako, da je takoj primeren za prodajo.

Prizadevajo si, da bi bil sistem znamčenja tudi na nacionalnem nivoju priznan z vertikalo od lokalnega, regionalnega do nacionalnega, do Okusiti Slovenijo. Na območju Julijskih Alp nastaja pilotna regija, kjer ima vsaka vodilna destinacija izjemno kritično maso turistov in sredstev iz turistične takse tako tako lahko naredi korake naprej, po katerih bi se učile tudi ostale kolektivne znamke, je prepričana Lešnik Štuhčeva.

Meni, da bi tako lahko naredili izjemen preboj. "Naš interes je, da od posameznih izdelkov in storitev pridemo do poglobljenih vodenih doživetij za prepoznane skupine gostov," je poudarila in pojasnila, da je za izjemno zahtevnega turista treba pripraviti programe po meri, za kakršne je ta pripravljen tudi dobro plačati.

Ključno vlogo igrajo koordinatorji kolektivnih blagovnih znamk, saj če se zgodba ustrezno marketinško zapelje, potem tudi ponudniki vidijo interes za sodelovanje, gostje pa pokažejo, da je pot prava. Bogataja veseli, da se starostna struktura ponudnikov na vseh področjih znižuje. Tako se sedaj tudi diplomanti ustreznih smeri in nadarjeni posamezniki lotevajo tovrstnih izdelkov in storitev, pogosto v sodelovanju, ki ga v slovenskem prostoru sicer običajno primanjkuje.

Prednosti tovrstnega znamčenja vidi tudi Sonja Primožič, vodja Hotela Triglav Bled, ki se je z restavracijo 1906 prav tako vključil v pridobivanje certifikata. Kot je pojasnila, je hotel usmerjen v ohranjanje dediščine. Tako so odkrili tudi recepte prababice lastnika hotela Zdravka Rusa in jih nadgradili z modernimi tehnikami ter sestavili v jedilnik. Zgodbo in svojo prepoznavnost pa bodo gradili tudi preko dogodkov. Tako bodo marca pripravili večer v stilu leta 1906.