Na Rogli sklenili Partnerstvo za Pohorje

Kot je ob podpisu povedal mariborski župan Saša Arsenovič, pobudnik povezovanja in hkrati predsednik partnerstva, je bilo v preteklosti že nekaj podobnih pobud, ki iz različnih razlogov niso zaživele. Verjame, da bodo s povezovanjem močnejši tako v državnem kot v mednarodnem okolju, a za to morajo vsi partnerji delovati usklajeno.

"Kratkoročno bomo pripravili skupno vizijo in strategijo razvoja ter ocenili vrednost potrebnih investicij za celotno območje, vzporedno pa skupaj peljali manjše projekte za promocijo celotnega območja. Dolgoročno si želimo vlaganj v komunalno in cestno infrastrukturo ter sistemsko upravljanje celotnega območja," je dejal Arsenovič.

Glede dosedanjih večkratnih pobud za oblikovanje zakona o Pohorju, ki ga tokrat niso posebej omenjali, je župan dodal, da je najpomembnejša vsebina, pri tem pa je vseeno, ali temu rečejo zakon, strategija ali partnerstvo. Bistriški župan Ivan Žagar je celo omenjal možnosti, da bi denar črpali preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), a Arsenovič pravi, da od države pričakujejo odgovor, kakšna oblika bo najprimernejša za to, da jim lahko pomaga.

Zreški župan Boris Podvršnik je dodal, da partnerstvo za vse občine predstavlja velik izziv, saj je Pohorje enotna, razvojna, turistična in kulturna destinacija. Podobno meni tudi hoški župan Marko Soršak, ki si želi, da bi konkretne cilje, skladno s strategijo partnerstva, čim prej opredelili ter da bo nato pri uresničevanju pomagala država, pa tudi kohezijski skladi.

Vlogo koordinatorja partnerstva je prevzela Mariborska razvojna agencija (MRA), ki je skupaj s partnerji zastavila nekaj začetnih projektnih aktivnosti. Po besedah direktorja Uroša Rozmana si vsi želijo, da bi Pohorje kot zeleno destinacijo približali drugim podobnim v razviti Evropi. "Želja je, da bi dolgoročno vzpostavili enotno upravljanje Pohorja kot turistično-naravnega parka," je dodal.

Podpisa pogodbe se je udeležila tudi direktorica direktorata za turizem Helena Cvikl, ki je predvsem zadovoljna zaradi partnerskega pristopa, saj je to lahko dobra iztočnica za sodelovanje in doseganje dolgoročnih ciljev. Veseli jo, da se bodo zdaj začeli ukvarjati z vsebino, saj je potrebno zastaviti jasne cilje in projekte za doseganje dolgoročnega razvoja.

Glede morebitnega zakona je mnenja, da se bo šele po začrtani vsebini lahko ugotovilo, če je ta potreben, ali pa že obstajajo pravilniki in zakoni, ki zajemajo ter podpirajo realizacijo vsebine. "Tudi s preveč regulativnega omejevanja morda nekega turističnega razvoja ne bi dosegali," je menila Cviklova.