Nastaja prva pametna naprava za pridobivanje dizla iz mešanih odpadkov v Sloveniji

Kot je poročal portal MMC RTV, naprava, ki sicer uporablja tehnologijo, zasnovano v času druge svetovne vojne, izvaja proces katalitične depolimerizacije, s čimer snovi na osnovi ogljikovodikov s pomočjo katalizatorja destilira v dizel.

"To so ostanki odpadkov po recikliranju (bioloških odpadkov, oblek, tkanin, voskov, olj in seveda plastik). Med seboj se lahko tudi pomešajo, ni nujno, da so čisti. In to je tisto, kar zanima Slovenijo - odpadki odpadkov," je za MMC pojasnil Jermol, vodja centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na IJS.

Proces bi po navedbah MMC RTV "lahko poskrbel za tisti del odpadkov, ki ga ni mogoče reciklirati in ga moramo odvažati na drag sežig v tujino ali v domače obrate za toplotno obdelavo odpadkov". Dela odpadkov torej ne bi bilo treba sežgati, kar pomeni, da se ne bi sproščali strupeni plini, ki nastajajo ob sežigu.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za portal pojasnili, da je bilo v letu 2018 v Sloveniji v vse vrste predelav in obdelav (vključno s sežigom) napotenih 1.029.655 ton odpadkov. "Na eni napravi lahko predelaš 5300 ton odpadkov na leto. Slovenija ima potencial za 40 do 60 tovrstnih naprav, s čimer bi energetsko učinkovito predelali velik del odpadkov odpadkov, del pa bi bilo še vedno treba termično obdelati," je Jermol dejal za MMC RTV.

"Iz naprave pride dizel, ki ga lahko natočiš v avto." Stranski produkti kemijske reakcije so oglikov dioksid, destilirana voda in bitumen, snov, ki se dodaja v asfalt. Drugih, strupenih izpustov, ki bi šli v zrak, ni, je za portal še navedel Jermol. Ogljikov dioksid na izpustu je povsem čist, za vse stranske produkte obstaja nekaj potencialnih možnosti njihove nadaljnje uporabe.

Kaj pa prihodnost dizelskega goriva? Naprava izdeluje sintetični dizel, ki se - skladno z EU direktivo - kot napredno gorivo 2. generacije lahko uporablja kot aditiv fosilnemu dizlu. Poraba fosilnega dizelskega goriva je še vedno visoka kljub ukrepom za zamenjavo z obnovljivimi gorivi. Tudi če bodo ukrepi uspeli drastično zmanjšati porabo fosilnega dizelskega goriva ali jo v določenih državah celo ukiniti, lahko naprava teoretično iz odpadkov izdeluje sintetični kerozin za letalski promet ali pa ladijsko gorivo. Namen te naprave bo tudi razvoj in testiranje takšnih scenarijev.

Za STA je Jermol povedal, da se je IJS v projekt vključil zaradi želje razvijalcev, da bi naredili pametno napravo, ki jo je mogoče upravljati na daljavo in bi jo lahko postavili v kateremkoli delu sveta. Skupina iz IJS, ki sodeluje na tem projektu, je namreč ena vrhunskih raziskovalnih skupin s področja umetne inteligence v Evropi in svetu.

Tako napravo bi lahko nadzirali od kjerkoli, poleg tega pa za delovanje na licu mesta ne bi potrebovali kemijskih inženirjev in drugih strokovnjakov. Ko bi prišlo do kakšnih težav z delovanjem, bi iz nadzornega centra le podali navodila vzdrževalcem, kaj je treba postoriti, je še razložil Jermol.

Kot je še pisal MMC RTV, je prva podobna naprava podjetja KRMC Technological Systems že bila delno daljinsko nadzorovana, vendar pa po Jermolovih besedah še ni povsem pametna - v nasprotju s to, ki jo sedaj postavljajo v Sloveniji.