Penninckx: Z digitalizacijo medijskega prostora upadlo zaupanje v medije

Pri tem je Penninckx opozoril, da ni namen Sveta Evrope ločiti kakovostno novinarstvo od novinarstva, ampak novinarstvo od medijske dejavnosti, ki si te oznake niti ne zasluži. Po njegovih besedah je termin kakovostno novinarstvo morebiti tudi preveč razsodniški, saj odpira vprašanje, katera merila bi veljalo uporabiti pri oceni in kdo naj ocenjuje.

Penninckx: Tradicionalni mediji še vedno glavni vir zanesljivih informacij

"Javnosti ni mogoče ustrezno informirati brez novinarstva, ki stavi na profesionalne standarde in etične vrednote ter na transparentnost," je dejal. Podčrtal je pomen obstoja tradicionalnih medijev, ki so po njegovih besedah še vedno glavni vir zanesljivih informacij v boju zoper lažne novice. Še posebej je opozoril na pomen javnega medijskega servisa in njegove ohranitve.

Hkrati je spomnil, da se državna medijskega prostora še vedno usmerja na tradicionalne medije, pozablja pa na moč novih medijskih igralcev, kot so digitalne platforme. Države so po njegovih besedah dolžne poskrbeti za zakonodajni okvir in druge ukrepe, ki bodo spodbujali kakovost v novinarstvu ter ga obenem zaščitili pred političnimi in ekonomskimi pritiski.

Pomembna je tudi vloga držav pri promociji medijske pismenosti, ki je zaveznica kakovostnega novinarstva, je dejal. Poudaril je, da Svet Evrope pri presoji položaja medijev v posamezni državi vselej izhaja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki izpostavlja tudi pravico do svobode izražanja in pravico do obveščenosti.

Penninckx je še ponazoril, da je kakovostno novinarstvo vodnik javnosti skozi kaos poplave informacij v času digitalizacije medijskega prostora.

Umekova: Koncentracija lastništva krni raznolikost in kakovost medijske ponudbe

Urška Umek, ki prav tako prihaja iz oddelka za informacijsko družbo pri Svetu Evrope, je v izjavi za STA opozorila, da izrazita koncentracija lastništva medijev, ki smo ji priča, negativno vpliva na raznolikost in kakovost medijske ponudbe. Razlog za veliko skrb je po njenih besedah zagotovo tudi to, da mladi ne prihajajo v novinarski poklic, zato so nujne spodbude.

"Nacionalna zakonodaja mora novinarjem omogočiti, da delajo dobro. Osnova je vsekakor svoboda govora, nadgradnja tega pa so različne spodbude, tudi subvencije, ki se lahko razlikujejo od države do države," je dejala. Pojasnila je, da Svet Evrope spodbuja tudi davčne olajšave, modele neprofitnega novinarstva in vlaganje države v inovacije tako za novinarje kot medijske hiše.

"Zaradi velikega števila akterjev v medijskem prostoru, ki imajo vsak svoje naloge in odgovornosti, je iskanje izhoda iz sedanjih težav zelo zahtevno. Mediji so prvi, ki morajo prevzeti nove modele. Do inovacij prihaja, a te zaenkrat še niso sistemske," je dejala.

Generalni poročevalec o svobodi medijev in varnosti novinarjev pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope Lord George Foulkes pa je v izjavi za STA ocenil, da se tradicionalni mediji niso uspešno spopadli z rastjo družbenih omrežij in poplavo informacij, ki ju je prinesla digitalizacija. Po njegovih besedah so izhod v sili iskali v nedoslednem preverjanju dejstev in krčenju raziskovalnega novinarstva.

Foulkes: Kakovostno novinarstvo pod udarom groženj in napadov na novinarje

Opozoril je, da je dodatne težave v medijsko krajino prinesla rast avtokratskih režimov v Evropi. Navedel je Rusijo, Turčijo in Azerbajdžan, ki so po njegovih besedah na dnu lestvice medijske svobode in varnosti novinarjev. Po njegovih besedah lahko do lažnega poročanja pride bodisi nenamerno zaradi časovne stiske bodisi zaradi zunanjih pritiskov na medije in novinarje.

Navedel je po njegovem mnenju tri največje grožnje kakovostnemu novinarstvu. Najprej je to naraščanje groženj in napadov na novinarje, vključno z umori, katerih žrtve so najpogosteje raziskovalni novinarji, nato ogrožanje neodvisnega financiranja javnega medijskega servisa ter hitra rast družbenih omrežij, ki jim je preverjanje dejstev pravzaprav tuje.

"Dezinformacije v poročanju so zmanjšale zaupanje v medije. Zaupanje se hitro izgubi, povrniti pa ga je zelo težko," je dejal. Opozoril je še, da je regulacija medijskega prostora v demokraciji zaželena in potrebna, v totalitarnih režimih pa je lahko ena od oblik zlorabe oblasti.

Ljubljanska konferenca, ki jo je Svet Evrope organiziral v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, je bila sicer namenjena razmisleku o vlogi novinarstva v času pospešene digitalizacije medijskega prostora. Izpostavljeni temi sta bili tudi medijska pismenost in regulacija medijev.