Na Radiu Ognjišče želijo spodbujati h konkretnim medosebnim odnosom in solidarnosti

Kot je povedal Trstenjak, se je od takrat, ko je radio 28. novembra 1994 začel s 24-urnim programom, nabralo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 odstotkov govornega dela, med predvajano glasbo pa 70 odstotkov slovenske.

Program na radiu ustvarja 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev. V glavnem ustvarjajo v studijskih prostorih, se pa podajo tudi na teren. Med drugim enkrat letno kolesarijo po Sloveniji.

Poleg samemu programu veliko pozornost po besedah Trstenjaka posvečajo neposrednemu stiku s poslušalci. Tako so do zdaj na t. i. radijske počitnice peljali že več kot 5000 poslušalcev, z gala in drugimi koncerti pa razveselili okoli 100.000 obiskovalcev. Na 47 dozdajšnjih srečanjih poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče se je zbralo 50.000 ljudi, na 17 dobrodelnih akcijah Pustna sobotna iskrica pa so za projekte slovenskih misijonarjev zbrali že več kot milijon evrov.

Prav poslušalci in prijatelji radia so po besedah Trstenjaka tudi njihovi glavni finančni podporniki. Z njihovimi donacijami namreč zberejo polovico vseh prihodkov. "Preostali del zberemo z oglasi, pri čemer pa se velikokrat soočamo z ideološko blokado. Pogosto namreč slišimo: 'Ker ste cerkvena radijska postaja, za vas ni oglasov'. Kot da verni ljudje ne bi jedli, pili, šli na počitnice ipd.," je za STA dejal Trstenjak.

Po oceni glavnega urednika imajo skupaj okoli 150.000 poslušalcev. Ker je radio leta 1997 kot prvi radio v Sloveniji začel z oddajanjem preko spleta, velik del poslušalcev dosežejo tudi tam, kamor njihove običajne frekvence ne sežejo, predvsem zunaj meja Slovenije. Prav za ohranjanje živega stika s slovensko skupnostjo zunaj meja Slovenije in ozaveščanje javnosti o njenem pomenu je radio danes prejel tudi posebno priznanje vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Odgovorni urednik Sadar pa je med drugim opozoril na težave s frekvencami na Primorskem, kjer se zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, ki jih motijo njihove frekvence, soočajo z ugašanjem oddajnikov. "Če se moramo radijske postaje na našem ozemlju umikati zaradi tožb italijanskih radijskih postaj, gre za pomanjkljivo obrambo slovenskih naravnih dobrin," je dejal in dodal, da bi si pri tem želeli bolj odločno besedo državnih institucij. Določbe zakona o elektronskih komunikacijah namreč pravijo, da je "radiofrekvenčni spekter omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo", je opozoril.