Milosavljević: Odločitev ustavnega sodišča o kvotah slovenske glasbe pritrjuje opozorilom pred sprejetjem

Kot je za STA povedal Milosavljević, so o tem, da so določbe o kvotah neracionalne, neargumentirane in nemetodološko podprte, opozarjali že pred sprejetjem novele medijske zakona, vendar je takratna ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar "slepo vztrajala pri svojem".

"Opozarjali smo na to, da morajo biti kakršnekoli tovrstne definicije zelo natančno opredeljene, kaj je s čim mišljeno, in da je jasno, da bo prišlo do problemov. Da je na papirju vse lepo in prav, ko govorimo o zaščiti slovenske glasbe in glasbenikov, a takoj, ko pridemo do opredelitve, kaj je slovenska glasba, bo nastala težava. in to se je zdaj pokazalo," je dejal Milosavljević.

"Državljanstvo v EU ne more biti kriterij, ker so vsi državljani v EU izenačeni pred zakonom, nacionalna pripadnost tudi ne, ker potem lahko odpade velik niz slovenskih glasbenikov, ki morda niso popolnoma arijsko ali kako drugače čisti Slovenci." Kvečjemu bi po njegovih besedah lahko šlo za zaščito slovenskega jezika, vendar bi v tem primeru odpadli vsi členi in omejitve, ki se nanašajo na instrumentalno glasbo.

Kot interpretira odločbo, je nastalo nekaj nejasnosti glede tega, ali sodišče ugotavlja, ali so členi popolnoma neizvedljivi in hkrati popolnoma neustrezni, ali zgolj opozarja na to, da je dikcija nekoliko pomanjkljiva. Sam meni, da gre za prvo stvar, ker se je sodišče več ali manj opredeljevalo zgolj glede določenih navedb oziroma kriterijev, ki so jih prijavili prijavitelji s komercialnih postaj, ni pa analiziralo vseh vidikov, ki so jih ti prijavili, recimo gospodarsko pobudo.

Milosavljević meni, da je iz odločbe jasno, da členi, kot so določeni, niso izvedljivi ter da posegajo v veliko človekovih pravic, državljanskih pravic, v zasebnost, pa tudi na področje varovanja ne samo zasebnosti, ampak predvsem zasebnih podatkov. "In tukaj imamo opravka z evropsko direktivo GDPR, ki je zelo stroga". Po njegovem mnenju pa odločba pomeni tudi, da bi bilo treba o tem razmisliti tudi v primeru glasbe v javnih medijih, kjer je "vprašanje klasifikacij, metodologij, poseganja v osebnost in v osebne podatke popolnoma enako prisotno".

Za Oblaka je odločitev sodišča pomembna z vidika, da je prepoznala razliko med javnim medijem, ki se financira iz naročnine in proračuna, ter zasebnimi komercialnimi radijskimi postajami, ki živijo brez državne pomoči in naročnine ter morajo delovati tržno. "Kvote so pomenile manjšo poslušanost predvsem za radijske postaje, ki predvajajo moderno glasbo, ker je slovenske produkcije na tem področju manj kot v primeru popevk ali narodnozabavne glasbe," je za STA dejal Oblak.

"Z odločitvijo smo zadovoljni, ker je upoštevalo vidik, da od tržne dejavnosti ne moreš zahtevati netržno delovanje. Zato pa država kulturo mora podpirati, ker ta ni tržna in ne more preživeti na trgu. In če država želi, da radii sami preživijo, jim mora pustiti svobodo ustvarjanja. Če pa želi, da bodo odvisni od proračuna, naj jim naloži čim več takšnih obveznosti," je še dodal.

To je pomembna zmaga državnega sveta na ustavnem sodišču, so prepričani v tem domu slovenskega parlamenta, ki je začel postopek za oceno ustavnosti medijskega zakona, ki se nanaša na glasbene kvote. Na ministrstvu za kulturo bodo, kot so sporočili, odločitev upoštevali pri oblikovanju posodobljenega zakona.