Mediji 5.11.2019 17:31

V veljavo stopile spremembe novinarskega kodeksa

Ljubljana, 5. novembra - Danes so začele veljati spremembe Kodeksa novinarjev Slovenije, ki se nanašajo predvsem na člene o zasebnosti in izogibanju senzacionalističnemu poročanju. Pri elektronskih publikacijah pa se zahteva transparentnost pri popravljanju napak in dopolnjevanju že objavljenih prispevkov, so danes sporočili iz Društva novinarjev Slovenije.

Ljubljana.
Mediji, mikrofoni, novinarstvo.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Pri elektronskih publikacijah novi 16.a člen izhaja iz priporočila o sledenju spreminjanja in odstranjevanja že objavljenih prispevkov v spletnih medijih, ki ga je sprejelo Novinarsko častno razsodišče. Tako odgovorni urednik odgovarja za pregledno dopolnjevanje in popravljanje vsebin spletnih medijev ter oblikuje pravila. Ko novinar ali urednik popravi napako, mora biti poseg označen tako, da je razvidno, kakšna je bila napaka. Ko prispevek zgolj dopolni z novimi informacijami, mora biti razviden čas zadnje spremembe.

Drug sklop sprememb pa se nanaša na spoštovanje zasebnosti pri novinarskem poročanju. V dodanem drugem odstavku 17. člena je navedeno, da novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti.

Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti. Posebej mora biti obziren pri omembi imen, objavi fotografij in posnetkov udeležencev nesreč in storilcev ter žrtev kaznivih dejanj.

V kodeksu spremenjeni 18. člen obravnava le domnevo nedolžnosti. Dikcija je natančnejša in vsebuje domnevo nedolžnosti v različnih postopkih, vključuje pravnomočnost in dokončnost odločitev pristojnih organov, novinar mora torej upoštevati, da nihče ni kriv, dokler to ni ugotovljeno z odločitvijo pristojnega organa. Kadar odločitev ni dokončna ali pravnomočna, mora novinar na to opozoriti.

V 19. členu so po novem vključene le ranljive skupine. Novinar mora odslej posebno obzirnost pokazati pri objavi fotografij in posnetkov, zbiranju informacij in poročanju o otrocih in mladoletnikih, o osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter o pripadnikih drugih ranljivih skupin.

V kodeksu je 22. člen dopolnjen s popolno prepovedjo razkritja identitete žrtev in njihovih svojcev ter identitete storilcev, če bi z razkritjem njihove identitete razkrili tudi identiteto žrtve, ko gre za kazniva dejanja, v katera so vpleteni mladoletniki, kar izhaja tudi iz prakse razsodišča. Ostaja pa prepoved razkritja identitete žrtev v primerih spolnih zlorab in družinskih tragedij. Pričakuje se, da bo razsodišče kmalu sprejelo obvezno razlago tega člena.

Spremembe kodeksa sta sprejeli skupščini Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije.