krog
Raziskava: Mejna obdavčitev najbolje plačanih v Sloveniji druga najvišja med državami OECD in EU
Ljubljana/Stockholm, 23. oktobra - Mejna obdavčitev v najvišjem dohodkovnem razredu je v Sloveniji druga najvišja med 41 članicami OECD in EU, je pokazala raziskava, narejena v okviru mreže evropskih raziskovalnih inštitutov Epicenter. Pred Slovenijo se uvršča Švedska. Najvišja je mejna obdavčitev v državah severne in zahodne Evrope, poleg Slovenije je v prvi deseterici še Hrvaška.
Nemčija, Frankfurt.
Denarnica, denar, bankovci.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Primerjalna analiza Epicentra, o kateri so javnost danes obvestili v inštitutu Visio, tako razkriva, da so med državami OECD in EU davkoplačevalci v najvišjem dohodkovnem razredu najbolj obremenjeni na Švedskem, v Sloveniji in v Belgiji. Na Švedskem je vsak njihov zadnji prislužen evro obremenjen s 76 centi, v Sloveniji in Belgiji pa s 73 centi.
V prvi deseterici sledijo Portugalska (72 odstotkov), Finska (71 odstotkov), Francija (69 odstotkov), Danska (66 odstotkov), Avstrija (65 odstotkov), Irska in Hrvaška (64 odstotkov).
Povprečje mejne obdavčitve za 41 držav je pri 56 odstotkih, najmanj pa je vsak dodatni zasluženi evro v najvišjih dohodkovnih razredih obdavčen v Bolgariji (29 odstotkov), Mehiki (42 odstotkov), Novi Zelandiji in Litvi (44 odstotkov), na Slovaškem in v Čilu (45 odstotkov), v Turčiji in Švici (46 odstotkov) ter na Cipru in v ZDA (47 odstotkov).
V povprečju imajo nordijske (67 odstotkov) in zahodnoevropske države (61 odstotkov) najvišje mejne davčne stopnje, v prvi deseterici pa sta izjemi Slovenija in Hrvaška.
Avtorja primerjalne analize sta Jacob Lundberg in Gustav Fritzon s švedskega inštituta Timbro, ki podpira rešitve svobodnega trga in liberalne ekonomske politike.
Po njunem mnenju bi morale države paziti, da pretirano ne obremenijo tiste v najvišjih dohodkovnih razredih. Na kratek rok lahko to privede do izogibanja davkom, obstaja tudi nevarnost, da bo visoka mejna obdavčitev zmanjšala motiviranost teh zaposlenih za delo.
Na daljši rok obstaja tudi nevarnost selitve teh zaposlenih v tujino in ker visoka obdavčitev znižuje donosnost daljšega izobraževanja in podjetniške pobude, ima lahko takšna politika dejansko škodljive učinke na gospodarski razvoj in posredno na javne finance. Meja za takšne škodljive učinke naj bi bila nekje med 65- in 70-odstotno mejno obdavčitvijo.
"V Sloveniji davčni sistem najbolj produktivne spodbuja k opustitvi dela v zameno za nedelo ali da se odselijo v države, kjer bodo za svoje težko prigarano delo manj davčno obremenjeni," je podatke za Slovenijo komentirala predsednica inštituta Visio Tanja Porčnik.
Epicenter združuje devet podobno mislečih in v svobodni trg usmerjenih evropskih inštitutov, mreža pa je z delovanjem začela v 2014.