Mladinski svet opozoril na duševne stiske mladih ob osamosvajanju

Ljubljana, 10. oktobra - V Mladinskem svetu Slovenije so ob današnjem dnevu duševnega zdravja opozorili na po njihovi oceni premalo naslovljeno področje duševnega zdravja v Sloveniji. Posledice nereguliranega področja prizadenejo tudi mlade, ki se ob vstopu v samostojno življenje srečujejo še z mnogimi drugimi izzivi, kot sta iskanje primerne zaposlitve in stanovanja.

Sistemsko vprašanje reševanja duševnega zdravja je pomanjkljivo, duševne motnje so stigmatiziranje, dostop do strokovne pomoč je otežen, je na današnjem srečanju z novinarji izpostavila predsednica Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Anja Fortuna.

Ob tem v mladinskih organizacijah ugotavljajo, da so velike razlike tudi med podeželjem in urbanimi središči. "V mestih mladi lažje pridejo do storitev, na podeželju je stigma še večja. Mladi se bojijo govoriti o teh stvareh in se izpostavljati," je opozorila Fortuna.

Pomanjkanje specializacij na področju strok, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, in s tem kadra, ki bi bil primerno usposobljen in bi lahko razbremenil čakalne vrste bolnikov pri preobremenjenih specialistih, kaže na to, da premalo ljudi prejema primerno strokovno pomoč. To po navedbah mladinskega sveta znižuje kakovost posameznikovega življenja in njegovo aktivno vlogo v družbi.

"Na MSS poudarjamo, da je krepitev kadrovskih kapacitet na področju nudenja pomoči ključna, tako z vidika zagotavljanja specializacij in zaposlovanja mladih, ki so zaključili študij psihologije oziroma medicine, kot tudi z vidika mladih prejemnikov pomoči, za katere je prehajanje v samostojno in aktivno življenje zaradi duševnih stisk oteženo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Posledica pomanjkanja primerno usposobljenega kadra se kaže tudi v hitrem porastu alternativnih oblik psihosocialnih terapij in svetovanj, ki ne nudijo primerne in kakovostne podpore. Posameznike, ki se soočajo z duševnimi težavami ter na ustreznega strokovnjaka zaradi predolgih čakalnih vrst ne morejo čakati, privede do iskanja pomoči pri samoplačniških storitvah, ki pa niso vedno primerne in kakovostne, so opozorili.

Zato so pozvali k čimprejšnji zakonski ureditvi področja duševnega zdravja in implementaciji lani sprejete resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja v sodelovanju s stroko. "Mladi si želimo strokovno in kakovostno usposobljen kader, ki bo skrbel tako za preventivo in kurativo vseh posameznikov na področju duševnega zdravja ter sistemske celostne rešitve, ki bodo omogočale regulacijo področja ter boljšo oskrbo na področju duševnega zdravja," so še pozvali v MSS.