Agra že dolgo ni več samo kmetijsko-živilski sejem v ožjem pomenu

Nekoč je veljalo, da s sejmom pridejo v Pomurje tako dež, ki so ga željno pričakovali, kot politika, ki se vrača z dopusta. V zadnjih letih sicer tudi to ne drži več povsem, drži pa, da je sedež kmetijskega in prehranskega ministrstva na gornjeradgonski Agri, ki ostaja, kot rad pove predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane.

Ob tem dodaja, da je iz nekoč zanimivega predvsem za kmete sejem zrasel v neko institucijo, ki daje priložnost ne samo kmetijstvu in predelavi, ampak tako rekoč vsem panogam, da se predstavijo in novo razširijo med obiskovalci.

Lani se je prvič zgodilo, da sejma zaradi volitev ni odprl politik, tokrat ga bo predsednik vlade Marjan Šarec, pričakujejo pa tudi kmetijske ministre iz desetih članic EU, Turčije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore ter Severne Makedonije, ki se bodo že v petek udeležili mednarodne ministrske konference na Ptuju z naslovom Krepitev oblikovanja in prenosa znanja za napredek kmetijstva in podeželja.

Na odprtju sejma bo tudi evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan, ki bo skupaj s premierjem Šarcem ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec javnosti predstavil svoje vtise.

Osrednja tema letošnje predstavitve kmetijskega ministrstva - to bo sicer pripravilo tudi osem oroglih miz in prav toliko posvetov - bo ozaveščanje potrošnikov o pomenu lokalne in varne hrane ter izdelkih, ekološkem kmetijstvu in shemah kakovosti, novih tehnologijah in digitalizaciji ter slovenskem ribištvu.

S tem se ministrstvo pridružuje temeljnim poudarkom letošnje Agre, ki bo v znamenju digitalizacije, avtomatizacije in novih tehnologij v kmetijstvu in agroživilstvu ter generacijski prenovi.

Prenavlja pa se tudi sejem, njegov prvi mož ob tem pravi, da so v kmetijskem prostoru različni interesi - na eni strani kmetje, ki želijo izkoriščati naravo za pridelavo hrane in osebno eksistenco, na drugi strani po tem prostoru hrepenijo vlagatelji, industrija in infrastruktura, pri čemer gre velikokrat za konflikt interesov, na tretji strani pa je ta prostor pomemben tudi za preživetje ne samo človeka, ampak tudi živalskega in rastlinskega sveta.

"Zato moramo biti pozorni, kako ravnamo z njim, kajti vsak poseg, pa naj bo oranje, gradnja ceste ali urejanje potoka, pusti neke posledice in stremeti moramo, da so pač čim manjše," opozarja Erjavec.

Ob aktualnih napovedih protestov na sejmu - tega je zaradi problematike zveri napovedoval sindikat kmetov, a ga nato zamrznil, medtem ko z njim še naprej rožljajo v stranki SLS - pa pravi, da niso novost, saj je bilo tako tudi pred dvema letoma ob vprašanju terana kot slovenske izvirne blagovne znamke, pred leti zaradi farme prašičev v Podgradu, tudi bojkot živinorejcev so doživeli. Vendar pa je prav sejem po Erjavčevih besedah vedno najboljša priložnost, da se politika, stroka in sindikati o problemih pogovorijo in poskusijo najti ustrezne rešitve.

Na Agri bo tokrat več kot 150 dogodkov, 1850 razstavljavcev iz 32 držav, dežela partnerica avstrijska Štajersko, ob njej predstavitve Madžarske, Hrvaške, Severne Makedonije, Poljske, Bolgarije in Vietnama.

Na mednarodni razstavi bodo prikazali novosti, vrhunsko tehnologijo in tehniko za poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo, živilskopredelovalno industrijo, vinogradništvo, vinarstvo in ekološko kmetijstvo ter najboljše pridelke, vina in jedi.

Slovenijo kot evropsko gastronomsko regijo 2021 bo napovedovala Agrina kuhinja z dnevno svežo kulinariko iz izdelkov, nagrajenih na strokovnih ocenjevanjih kakovosti ter iz pridelkov na sejemskih vrtovih. Pokušine bodo pripravila tudi najpomembnejša živilska podjetja. Seveda se bodo predstavile tudi vse najpomembnejše strokovne, gospodarske in stanovske organizacije.

Številne rešitve ob "glavnem" sejemskem dogajanju pa ponujajo tudi majhne, a zanimive dejavnosti, ki se povezujejo s pridelavo in predelavo hrane, jo dopolnjujejo in nadgrajujejo oz. ponujajo alternative.

Takšni so na primer bujni sejemski vrtovi z zanimivimi delavnicami, predavanji in nasveti, z več kot 300 rastlinami za zdravo samooskrbo, letos bo prvič na ogled celo riž. Na poligonu Zeleni dragulji narave rastejo številne sorte konoplje, zdravilne, aromatične in medovite rastline, stare in prihodnje sorte slovenskega krompirja, zase je mogoče poskrbeti tudi s spoznanji iz permakulturnega vrta, si priskrbeti kakšno dobro seme, celo svilogojstvo bo na ogled, predstavljena tudi uporaba endokanabinoidov v zdravstvu.

Eko civilna iniciativa Slovenije, ki poskuša celostno povečati ugled slovenskega podeželja, bo tokrat iskala odgovore na vprašanji, ali lahko ima lepo oblečen kmet večji ugled in ali so lahko od lepo oblečene kmetice še slajše potice. Predstavili bodo tudi modele uniform slovenskega podeželja.

Da sejem ni le dogodek skrajnega severovzhoda države, pa z drugega konca z nastopom na odprtju potrjujejo tudi najlepši beli lipicanci s figurami klasične dresure in spektakularnimi skoki šole nad zemljo. Eden od njih pa bo vse elemente klasične dresure predstavil celo na dolgih vajetih - brez jahača v sedlu.