Podjetja 20.8.2019 9:00

Brodnjak za STA: NLB ostaja domača banka

pogovarjal se je Jernej Šmajdek

Ljubljana, 20. avgusta - Nova Ljubljanska banka (NLB) tudi po dokončani privatizaciji ostaja domača banka, katere srce in možgani so v Sloveniji, je v pogovoru za STA povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Banka pa se po privatizaciji ozira tudi po priložnostih za okrepitev svoje vloge kot ključnega regijskega igralca, med drugim s prevzemi.

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB. Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, NLB.
Intervju s predsednikom uprave NLB Blažem Brodnjakom.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Po letos zaključeni privatizaciji 75 odstotkov minus ene delnice banke, ki je zdaj ob Republiki Sloveniji kot največjim posamičnim lastnikom z več kot 25-odstotnim deležem še vedno v razpršenem lastništvu, se po Brodnjakovih besedah glede konteksta korporativnega upravljanja ni nič bistveno spremenilo.

"Že prej smo bili sistemsko pomembna ustanova pod nadzorom ECB, v nadzornem svetu pa so sedeli neodvisni profesionalci," je povedal. Je pa zdaj banka javna delniška družba, ki mora slediti pravilom preglednega objavljanja in enakovredne obravnave vlagateljev.

A kot najbolj pomembno Brodnjak poudarja, da NLB s privatizacijo ni postala tuja banka. "Največji posamični lastnik je še vedno Republika Slovenija in s tem posredno slovenski davkoplačevalci. Tako bo ostalo. Poleg tega smo edina slovenska banka, katere delnice je mogoče na pregleden in relativno preprost način kupiti na ljubljanski in londonski borzi," je povedal.

"Prepuščeno je svobodni volji Slovencev in slovenskih podjetij ter institucionalnih vlagateljev, ali nam zaupajo, so pripravljeni v nas vlagati ter dolgoročno postati pomembnejši lastniki in s tem biti udeleženi pri poslovnih učinkih skupine, ki je, denimo, v zadnjih treh zaključenih poslovnih letih v absolutnem smislu izkazala najvišji dobiček med vsemi skupinami s sedežem v Sloveniji," je dodal.

NLB tako po njegovih besedah "ostaja najpomembnejša domača banka, s potencialom, da bo še bolj domača v prihodnje". "Naši možgani in srce ostajajo v Ljubljani. Vse pomembne odločitve se posledično pretehtajo in sprejemajo v Ljubljani," je zagotovil.

Uporabljeni model privatizacije prek javne ponudbe delnic je bil za NLB po Brodnjakovem mnenju primeren. "Smo edina mednarodna univerzalna finančna skupina, ki je prisotna v Sloveniji in na vseh trgih nekdanje Jugoslavije s področja zahodnega Balkana. Poleg tega smo edini, ki imamo tu sedež, in edini, ki imamo izključni strateški interes v tej regiji. Strankam na svojih trgih prinašamo dodano vrednost, ker govorimo jezike, razumemo lokalne specifike, poznamo mentaliteto in navsezadnje imamo skupno preteklost. Relacije vzpostavljamo hitro, pristno in iskreno, tako da dejansko prihajamo kot strateški partner, ne kot nekdo, ki ga bremeni ozadje morebitnih geopolitičnih interesov," je pojasnil.

"Poznamo razmere in geopolitična tveganja v regiji ter jih očitno znamo obvladovati, zato verjamemo, da poleg Slovenije celoten prostor nekdanje skupne države ponuja veliko priložnosti za razvoj našega poslovanja. To še posebej velja ob dejstvu, da ta regija velikih globalnih igralcev ne zanima in tu sploh niso prisotni, nekateri obstoječi pa so prisotni na omejenem številu trgov oziroma na vseh trgih svoje prisotnosti ne delujejo s primerljivimi ali doslednimi pristopi. Posledično nam ni treba postati del velikega mednarodnega sistema, da smo poslovno uspešni," je ocenil.

Dodal je, da je treba za razcvet tega območja nujno pospešiti pridruževanje držav Zahodnega Balkana EU. Neodvisno od tega kompleksnega procesa pa se mora na tem področju po skandinavskem vzoru čim prej vzpostaviti prosta ekonomska cona za preprost pretok talentov, blaga in kapitala. To bi zmanjšalo pomen zahtevnih političnih meja, hkrati pa vzpostavilo pogoje za povečanje "domačega" trga, na katerem so prepoznavne lokalne znamke.

"S tem se bistveno lažje premosti obdobja zmanjšanja gospodarske aktivnosti na drugih ključnih izvoznih trgih in obsežnejših kriz, kar je ključno predvsem za majhna odprta gospodarstva, kot so naša. Poljska denimo krize zaradi velikosti domačega trga skorajda sploh ni občutila," je pojasnil.

"Poleg tega pa nas kot regijsko sistemsko institucijo ne zanimajo le strogo poslovne teme, ampak predvsem pogoji bivanja, ki so ključni za to, da bodo naši najsposobnejši in najambicioznejši ljudje pri nas videli perspektivo in bodo tu ostali," je poudaril. Tega izziva se lotevajo tako, da na celotnem območju, kjer deluje skupina, skrbijo za finančno opismenjevanje ter podporo športu, humanitarnim, okoljevarstvenim, zdravstvenim in številnim drugim projektom, je dodal.

Po privatizaciji so že padle nekatere omejitve pri poslovanju. Glede financiranja preko meja Slovenije in vlaganj v velike javne projekte, denimo drugi tir Koper-Divača, je Brodnjak povedal, da se pogovarjajo o večjem številu poslov v celotni regiji. Dejal je, da je njihov cilj sodelovati v pogovorih pri vseh pomembnih projektih, tako da imajo priložnost posle dovolj dobro razumeti in v primeru interesa podati relevantno ponudbo.

"Prihajamo kot nekdo, ki je univerzalno prisoten povsod po regiji in na posamičnih trgih razpolaga s kapaciteto celotne skupine, zato lahko sodelujemo tudi pri večjih poslih. Tovrstni javni ali javno-zasebni projekti pa predstavljajo pomemben kanal za prihodnje prihodke, saj je v celotni regiji še ogromno potreb po bistvenem izboljšanju celotne javne produktivne infrastrukture," je zatrdil in pristavil, da priložnosti selektivno iščejo tudi v EU, ne samo na Zahodnem Balkanu.

Konec leta bodo padle tudi omejitve glede prepovedi prevzemov. Po Brodnjakovih besedah se odpirajo nove priložnosti, pri čemer želijo ostati na območju Zahodnega Balkana. O konkretnih prevzemnih tarčah ne more govoriti, je pa dejal, da priložnosti aktivno proučujejo.

Prioritetna tovrstna priložnost bo po njegovih besedah verjetno v Srbiji, ker je tam njihov tržni delež najmanjši in ne dosega dveh odstotkov. "Ne bomo pa sprejemali odločitev ad hoc in brez temeljitega preudarka s ciljem ohranjanja oziroma povečevanja vrednosti za naše deležnike," je zagotovil.

Glede obuditve lizinške dejavnosti, za katero so morali zaradi zamud pri privatizaciji na začetku 2018 začeti z likvidacijo portfelja družbe NLB Leasing, Brodnjak ne vidi večjih težav. Pridobiti morajo soglasje ECB za to dejavnost, nakar lahko ustanovijo novo družbo za lizing, odpirajo pa se tudi priložnosti za vnovično opravljanje storitev factoringa in trgovinskega financiranja. Priložnost glede lizinga po njegovih besedah ni omejena samo na Slovenijo, ampak je regionalna.

Zelo veliko priložnosti na vseh ciljnih trgih Brodnjak vidi tudi pri nadgradnji poslovanja na področju bančno-zavarovalnih poslov in pri upravljanju premoženja, ki bo za prebivalce v regiji postalo bolj zanimivo ob rasti življenjskega standarda.

Ob padcu zavez in s tem vseh izrednih omejitev pri poslovanju bo po Brodnjakovem mnenju bolj ključno postalo vprašanje, "česa ne početi, da bi ustvarili vrednost za delničarje in ohranili ustrezen zmeren profil tveganja".

Glede zavarovalnice NLB Vita, ki jo mora banka zaradi nepravočasno izvedene privatizacije prodati, je povedal zgolj, da je zaveza še odprta, o nadaljnjih korakih pa bodo javnost obvestili, ko bo za to pravi čas.

Po privatizaciji banke so padle tudi omejitve glede prejemkov zaposlenih in vodstva, ki se zdaj urejajo po tržnih kriterijih. Tako ni več ovir pri pridobivanju novih talentov, kjer je bila banka v preteklem obdobju hendikepirana. V zadnjih mesecih se jim je po Brodnjakovih besedah pridružilo kar nekaj ljudi s specifičnimi znanji, tudi iz tujine, prepričan pa je, da je NLB s svojo mednarodno dimenzijo ter eno najobsežnejših digitalnih in najuspešnejših poslovnih transformacij v celotni regiji postala eden najbolj privlačnih delodajalcev za največje slovenske talente.

Brodnjak opaža še, da je po privatizaciji bistveno manj negativne publicitete, ki je bila pogosta v zadnjih letih in še vedno pomeni neke vrste obremenjujočo dediščino.

Medtem ko je letošnje poslovanje banke po Brodnjakovih besedah skladno s pričakovanji in načrti, pa je za naslednja leta vse v veliki meri odvisno od makroekonomskih razmer, ki pa se v Evropi poslabšujejo. Za banke je v takšnem kontekstu po njegovih besedah ob znižanih napovedih gospodarske rasti še posebej stresen morebiten obrat denarne politike v smer njenega dodatnega rahljanja.

"Pričakovali smo, da bo na neki točki prišlo do normalizacije obrestnega okolja in vsaj rahle rasti obrestnih mer, a kot se nakazuje, gre ECB v smeri napajanja celotnega sistema z dodatno likvidnostjo," je orisal.

Takšni ukrepi po njegovem mnenju ne bodo nujno privedli do pozitivnih učinkov. Bančni sistem je namreč že zdaj izrazito presežno likviden, likvidnost pa še hitro narašča, je dejal Brodnjak in dodal, da na drugi strani tako hitro ne rastejo tudi financiranje in investicije, saj je gospodarstvo ob povečani negotovosti izredno previdno, večje javne infrastrukturne naložbe pa se ravno tako prelagajo v prihodnost.

"Zato dodatna likvidnost v sistemu ne bo nujno pripeljala do povečane investicijske aktivnosti in banke bodo potencialno še bolj prizadete," je napovedal. Če se bodo obrestne mere še zniževale, bo to po njegovih besedah pomenilo tako resno spremembo ekonomike poslovnega modela bank, da se bo nujno treba pričeti spraševati, ali je za denarne vloge fizičnih oseb še mogoče zagotavljati nominalno pozitivne obrestne mere.

Banke namreč v trenutnem okolju, ko je denimo tudi zahtevana donosnost na desetletne slovenske državne obveznice v negativnem območju, preprosto nimajo na voljo zadostnih novih zmerno tveganih finančnih naložb, s katerimi bi lahko zagotavljale primerno donosnost poslovanja na dolgi rok, je dejal.

Breme obrestne politike nosi bančni sistem, medtem ko javne finance, ki imajo od takšnih razmer korist, po Brodnjakovi oceni tega ne izkoristijo za financiranje produktivnih infrastrukturnih naložb z dolgoročnimi učinki, ampak s povečevanjem plač in drugih pravic stavijo na zasebno potrošnjo. Ta pa je dokazano izrazito psihološko pogojena in se lahko zelo hitro spreminja, poleg tega pa takšno ravnanje javnemu sektorju in posledično celotnemu gospodarstvu prinese močno povečanje fiksnih stroškov v izrazito negotovih časih.

"Banke so tako pod izrazitim pritiskom glede ustvarjanja bodočih prihodkov, še posebej, ko bodo enkrat izzveneli izredni enkratni učinki zaradi sproščanja v krizi oblikovanih rezervacij in odprodaje nejedrnega premoženja. Sicer pa je zame zelo problematična posledica tovrstne monetarne politike tudi realno izgubljanje vrednosti denarnega premoženja, kar velja tudi za večino pojavnih oblik pokojninskega varčevanja prebivalstva. Negativni oziroma ničelni donosi pri inflaciji blizu dveh odstotkov neposredno zajedajo v kupno moč in realno vrednost teh prihrankov, kar bo imelo v primeru daljše ročnosti tega fenomena katastrofalne posledice, zato so ljudje primorani razmišljati o alternativnih naložbenih oblikah," je opozoril.

Glede na to, da so negativne obrestne mere za denarne vloge občutljivo vprašanje, je Brodnjak poudaril, da bo v dialogu z regulatorji, nadzorniki in potrošniškimi organizacijami treba hitro okrepiti razumevanje, da je imeti denar na banki še vedno bistveno varneje kot ga hraniti doma oziroma v gotovini, a da celotnega stroška obrestne politike ne bodo mogle nositi banke.

Glede najnovejših sprememb na bančnem trgu ob prodaji Abanke Novi KBM in prihodu madžarske OTP s prevzemom SKB Banke je Brodnjak ugotovil, da konsolidacijski procesi še niso zaključeni, je pa njihova dinamika okrepljena. Ostaja tudi pri pričakovanju, da bodo na srednji rok v slovenskem bančnem sistemu trije veliki stebri - eden okoli NLB, drugi okoli Nove KBM, tretji pa okoli bank v lasti mednarodnih bančnih skupin.

To po njegovih besedah na eni strani prinaša normalizacijo in stabilizacijo bančnega sistema, saj bo manj "naracionalnih ad hoc akcij" manjših akterjev, zaradi katerih so si v preteklosti veliki igralci belili glavo, obenem pa bo po njegovem prepričanju na trgu še vedno dovolj konkurence, da uporabniki ne bodo na slabšem. Nadaljnjo konsolidacijo pričakuje tudi v celotnem evropskem bančnem sistemu ter v regiji nekdanje Jugoslavije, kjer lahko na katerem od trgov potencialno tudi NLB odigra vlogo enega od nosilcev konsolidacijskih procesov.

Banke v Evropi se pri rutinskih bančnih storitvah spopadajo tudi z izzivi novih igralcev na bančnem trgu, kot so nekatere spletne banke oziroma podjetja na področju finančne tehnologije (fintech), ki uporabnikom ponujajo nove rešitve.

Banke so se z različnimi aktivnostmi na ta izziv že odzvale, Brodnjak pa je prepričan, da se morajo tradicionalni ponudniki ukvarjati predvsem z izboljševanjem izkušnje za uporabnike. Če namreč to izkušnjo izenačijo s fintech podjetji, imajo po njegovem mnenju zaradi univerzalnega značaja storitev, ki jih ponujajo, in podpore strankam v domačem jeziku, še vedno primerjalne prednosti.

Morajo pa biti zato vse standardne, rutinske in transakcijske storitve strankam prek mobilnih digitalnih platform na voljo kadar koli in od koder koli, in sicer tako, da jih lahko opravijo kar same brez podpisovanja papirjev in osebne komunikacije. Za vsak slučaj in v primeru zahtevnejših vprašanj pa jih je treba podpreti z možnostjo preproste in učinkovite komunikacije z bančnim svetovalcem prek klepeta ali video-klepeta neposredno iz istih mobilnih platform, 24 ur na dan, je ponazoril.

"Če bomo to strankam zagotovili, se ne bojim izgube konkurenčnosti. Kdor pa tega ne bo storil, bo imel zelo velike težave," je dejal. Obenem je opozoril, da nekateri novi finančni igralci s seboj prinašajo tudi nezanemarljiva varnostna in regulatorna tveganja, zato strankam svetuje previdnost pri poslovanju z njimi.

Glede potencialnih tveganj pri potrošniških posojilih, na katera v zadnjem času opozarja Banka Slovenije, je Brodnjak poudaril, da so v NLB razmeroma konzervativna ustanova in da vztrajajo, da je pri vsakem posojilu potrebno izkazati denarni tok za njegovo poplačilo.

Je pa ob tem ocenil, da trenutne prakse glede na obdobje pred krizo niso ekscesne, saj je slovensko prebivalstvo med najmanj zadolženimi v EU, bistveno so porasli njegovi prejemki, prihranki pa so se v zadnjih letih posledično povečali precej bolj od zadolževanja. Finančno stanje tako gospodinjstev kot podjetij je bistveno boljše kot pred krizo in Brodnjak pri obeh skupinah vidi še kar nekaj prostora za rast.

Gospodarstvo in bančni sistem sta po njegovih besedah tudi bistveno bolje pripravljena na morebiten negativen obrat oziroma krizo, ki pa si je "nihče ne želi". Glede očitkov o vsiljeni predimenzioniranosti sanacije bank konec leta 2013 in z njo povezanih nepravilnosti pa je Brodnjak povedal, da je boleče gledati, kako se o strokovnih vprašanjih razpravlja populistično in s parcialnimi pogledi.

Kapitalski količnik NLB, ki je bil ob koncu prvega trimesečja na ravni skupine nekaj pod 17 odstotki, je po besedah prvega moža banke ravno primeren, da NLB nemoteno opravlja svoje dejavnosti, izvaja svojo strategijo razvoja in rasti ter posledično zagotavlja razumne donose za deležnike, vključno z največjim, Republiko Slovenijo, s čimer se poplačuje podeljena državna pomoč.

Glede obsega sanacije in njene javnofinančne cene pa je prepričan, da bi bilo treba na to vprašanje gledati celovito in upoštevati vse učinke, ki jih je imela za nacionalno gospodarstvo in državo, vključno z radikalnim znižanjem cene zadolževanja države kot posledice dejstva, da je ta z odločno izvedeno sanacijo bank omogočila uspešno prestrukturiranje gospodarstva in s tem zaradi hitrega znižanja brezposelnosti tudi celotnih javnih financ. "Če upoštevamo vse te učinke, sanacijo postavimo v povsem drugačno luč in izkaže se, da morda ni bila tako draga, kot se zdi," je sklenil Brodnjak.