Turizem 25.7.2019 13:07

Planinska zveza: Tudi najlažje planinske poti zahtevajo opremo in izkušnje

Ljubljana, 25. julija - Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so opozorili, da je tudi lahka planinska pot lahko fizično naporna in zahteva veliko pozornosti. Prvi korak k varnejšemu obisku gora je načrtovanje poti in pridobivanje informacij o njeni zahtevnosti in dolžini. Cilj moramo prilagoditi svojim sposobnostim in se v gore odpraviti s primerno opremo, so sporočili.

Mojstrana, dolina Vrata.
Smerokaz, kažipot, smeri Pogačnikov dom, Luknja ter Triglav.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Planinske poti v slovenskih gorah so označene s Knafelčevo markacijo (belo piko v sredini obkroža rdeč kolobar), glede na tehnično zahtevnost pa so razvrščene na lahke, zahtevne in zelo zahtevne planinske poti. Treba se je zavedati, da to niso turistične poti in zahtevajo primerno opremo in usposobljenost,so poudarili na PZS.

"Lahka planinska pot še ne pomeni, da je ta pot lahka tudi za nekoga, ki s hribi še nima izkušenj. Lahkih poti po planinski kategorizaciji ne moremo enačiti z lahkimi označenimi pohodniškimi ali turističnimi potmi po dolinah," je v sporočilu za javnost opozoril generalni sekretar PZS Matej Planko.

Za gibanje po lahki planinski poti potrebujemo planinske čevlje, pri hoji pa si lahko pomagamo s pohodnimi palicami. Na zahtevni planinski poti si na posameznih težjih mestih pomagamo z rokami, varovala pa nam pomagajo pri ohranjanju ravnotežja. Zelo zahtevna planinska pot, kjer je uporaba rok nujna, ima vgrajene kline in jeklenice, ki nam omogočijo varen prehod na območjih, ki bi bila sicer za običajne planince neprehodna, priporočljiva je uporaba samovarovalnega kompleta. Zaščitna čelada je priporočljiva na vseh poteh, kjer je možnost padajočega kamenja. Predstavlja tudi zaščito pri padcih in udarcih glave ob podlago, je izpostavil načelnik komisije za planinske poti Bogdan Seliger.

"Obiskovalcem gora svetujemo, naj ne zahajajo na brezpotja. Če se izgubijo, naj se vrnejo po isti poti in poiščejo zadnjo markacijo, ki so jo videli, ne pa nadaljujejo v neznano," svetuje strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.

Prav tako na PZS opozarjajo na nevarnost zdrsa, ki je najpogostejši vzrok nesreč v gorah in je posledica neprimerne obutve, neizkušenosti ter utrujenosti. Šerkezi je še poudaril, da je slovenski alpski svet zahteven in tudi v poznem poletju so lahko na posameznih delih poti zaplate snega z nevarnim iztekom, ki jih je mogoče varno prečiti le z uporabo cepina in derez.

Na PZS so še opozorili, da moramo zelo zahtevne planinske poti razlikovati od ferat, plezališč z varovanjem, ki sodijo med adrenalinske športne objekte v naravnem okolju. Na feratah, kjer je večji poudarek na plezanju in so kljub možnosti lažjih prehodov speljane prek zahtevnejših in atraktivnejših predelov, se od plezalca zahtevata večja psihofizična kondicija in moč v rokah. Ferate nimajo statusa planinske poti in tudi niso označene s planinsko markacijo, tako kot planinske poti, so dodali.

Da se bodo domači in tuji planinci bolje znašli na planinskih poteh ali v primeru nesreče v gorah, je PZS v sodelovanju z Gorsko reševalno zvezo Slovenije pripravila zgibanko z napotki za varnejši obisk gora poleti v slovenščini in angleščini, tik pred izidom je tudi vodnik Slovenska planinska pot v angleščini.

Navodila in nasvete je PZS ponovno posredovala po številnih nesrečah in reševalnih akcijah v gorah. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije so v celem letu lani posredovali 537-krat, letos pa v prvi polovici leta že 249-krat.