Jamski turizem danes praznuje

Letno obišče jame po vsem svetu več kot 150 milijonov obiskovalcev. Prav zato turistične jame, med katere se kot največja v Evropi uvršča tudi Postojnska jama, vse bolj prevzemajo pomembno vlogo pri zaščiti in ohranjanju krajev, kjer se gostje lahko podučijo o edinstvenih naravnih, kulturnih in zgodovinskih virih, je ob mednarodnem dnevu jam povedal predsednik združenja ISCA Brad Wuest.

"Jame in kraški svet so čudoviti in veličastni," je v poslanci zapisal Wuest, ki opaža, da se v svetu krepi prepoznavanje pomena podzemnega sveta. Turistične jame imajo po njegovih besedah posebno vlogo pri zaščiti in ohranjanju podzemlja.

Izvršni direktor Nacionalnega jamskega in kraškega raziskovalnega inštituta ter predsednik Mednarodne zveze speleologov George Veni je ob tem dodal, da "se jame in kraški svet dotaknejo vsakogar".

"Jame so neverjetno raznolike. Čeprav se jih večina nahaja v kraškem svetu, obstajajo tudi lavine, peščene in ledeniške jame. V njih najdemo kapnike, v najhladnejših predelih tudi ledene formacije. Skoznje lahko tečejo neokrnjene reke, nekatere se nahajajo celo pod oceanom. So biodiverzitetno bogate ter predstavljajo dom mnogim rastlinam in divjim živalim, nekatere med njimi najdemo le v jamah," je dodal.

Med živalmi, ki jih najdemo le v jamah, je tudi človeška ribica. Ta je doma tudi v Postojnski jami, kjer smo leta 2016 lahko prvič v živo spremljali odlaganje jajčec in izleganje 21 "zmajčkov".

Tudi v Postojnski jami so poudarili pomen kraškega sveta in jam, ki "ustvarjajo razgibano in raznoliko površje, bogato z vodnimi izviri in najbolj ekonomično podtalnico na svetu".

"Nad mano, nad nami vsemi, ves čas visi Damoklejev meč, ki je v kapniški obliki prisoten tudi v naši Postojnski jami," je ob tem poudaril predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. "In Damoklejev meč je v sodobnem času trajnost. Če mi sami ne bomo obvarovali tega izjemnega čudesa, ki nam je bilo pred 200 let zaupano v čuvanje, kdo bi znal to bolje od naših izkušenih vodnikov, voznikov, skrbnikov? Če odgovornost sprejmeš, potem ti narava to hvaležno vrača," je dodal.

Kot so pojasnili v Postojnski jami, so imele jame v zgodovini pogosto zelo pomembno vlogo. "Ljudem so nudile streho nad glavo, iz netopirjih iztrebkov, najdenih v jamah, so izdelovali gvano, smodnik in gnojilo, francoska Bedeilhac Cave je služila kot vojno letališče med II. svetovno vojno. Kot zanimivost iz temne plati zakona: sloviti kriminalec Jesse James je jamo uporabljal za skladiščenje ukradenega blaga in - podobno kot Erazem Predjamski - za skrivališče," so navedli.

Postojnska jama velja za zibelko speleobiologije, saj so bile prve raziskave klasičnega krasa opravljene ravno v tej jami, in sicer leta 1683. Postojnski jami pripada tudi prvi zabeležen turistični obisk jame, leta 1213 - najstarejši podpis se nahaja v Rovu starih podpisov, so navedli in dodali, da so bile prve uradne vstopnice za turistični ogled jame prodane v jami Vilenica leta 1633.

V Postojnski jami so leta 1979 po njihovih pojasnilih našli tudi prvo jamsko žival - poimenovali so jo človeška ribica ali proteus, priznana ji je tudi največja biotska raznovrstnost na svetu - v jami so namreč našli 114 pravih jamskih živali.

Najgloblja jama na svetu je z 2212 metri Veryovkina Cave v Gruziji, najdaljša jama na svetu je 651 kilometrov dolga Mamutova jama (Mammoth Cave) v ZDA, največja jama po površini je Sarawak Chamber v Maleziji s 164.459 kvadratnimi metri, najstarejše znane poslikave v jami (64.000 let) najdemo v jamah Maltravieso in La Pasiega v Španiji, najstarejša znana jama pa je Reed Flute na Kitajskem z napisi iz leta 792, so še zapisali v Postojnski jami.