Gastronomija postaja vedno bolj pomemben turistični produkt

Slovenska gastronomija je cenjena v tujini, to kažejo uvrstitve na lestvicah atraktivnih gastronomskih destinacij, lani smo dobili slovensko izdajo gastronomskega vodnika Gault & Millau, država bo leta 2021 nosila naziv Evropska gastronomska regija, je spomnila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak in dodala, da je gastronomija v slovenskem turizmu eden od desetih ključnih produktov, ki lahko pritegne zahtevne turiste.

Država je po njeni oceni v zadnjih letih naredila velike korake na področju razvoja gastronomije v smislu mednarodne prepoznavnosti, med temi je izpostavila vedno boljšo ponudbo, odlične chefe in vinarje. Država pa ima jasno usmeritev, kako razvijati turizem. "Aktivnosti so usmerjene v petzvezdična doživetja in kulinarika mora biti del petzvezdičnih doživetij," je poudarila.

Pakova kot krono umeščanja slovenske gastronomije na svetovni zemljevid vidi v nazivu evropske gastronomske regije. V prihodnjih dveh letih bodo aktivnosti usmerjene predvsem v promocijo, pripravili so akcijski načrt razvoja in trženja gastronomije.

Omenjeni akcijski načrt za obdobje 2019-2023 je v zaključni fazi, obsega pa vsa področja, s katerimi želi država vplivati na razvoj in promocijo, zakonodajo, izobraževanje, blagovne znamke, kakovost ... "S tem nadgrajujemo, kar smo postavili 10 let nazaj," je dejala Pakova in spomnila, da je bila takrat Slovenija ena rednih držav, ki je imela strategijo gastronomije.

Na promociji države kot gastronomske regije po besedah državne sekretarke na gospodarskem ministrstvu Eve Štravs Podlogar dela več resorjev, tudi zunanje ministrstvo, saj je izredno pomembna tudi kulinarična diplomacija. Tako bodo marca pripravili posvet z ekonomskimi svetovalci in strokovnjaki, na katerem bo govora o pomenu strežbe slovenske hrane in pijače v tujini.

"Če želimo izkoristiti projekt Slovenije kot evropske gastronomske regije, je treba v državi povezati vse, od proizvajalcev do porabnikov v gastronomiji," pa je ocenil Marjan Cukrov s kmetijskega ministrstva. Ob tem je izpostavil še pomen lokalno pridelane hrane in kratkih dobavnih verig.

Gastronomija je del kulture, v Zavodu za turizem Ljubljana jo zato skušajo preplesti v vse produkte, je poudarila direktorica zavoda Petra Stušek. Vizij, želja, načrtov jim nikoli ne zmanjka, turistom želijo približati slovensko kulinariko, zato gradijo gastronomske zgodbe in festivale, ob tem pa spodbujajo povezovanje lokalnih ponudnikov.

Eden od ambasadorjev projekta evropska gastronomska regija Luka Košir, mladi up slovenske kulinarike, ki se je kalil tudi pri kuharskemu mojstru Janezu Bratožu, je ob tem poudaril, da bi morala biti v restavracijah bolj prisotna slovenska tradicija. "Najprej moraš znati skuhati žgance, potem pa lahko delaš pence," je ocenil.

Okrogla miza je bila eden od spremljajočih dogodkov v okviru sejma Alpe-Adria, na katerem se do sobote predstavlja prek 330 turističnih ponudnikov iz Slovenije, BiH, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Italije, Avstrije, Madžarske, Češke in Nepala.

Sejem si je danes ogledal hrvaški minister za turizem Gari Cappelli, ki se je sestal tudi z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. Ministra sta, kot so sporočili s hrvaškega ministrstva, ocenila, da je sodelovanje med državama prijateljsko, kar se še posebej občuti v turizmu. Ob tem so spomnili, da se Hrvaška in Slovenija od leta 2010 s sloganom "Experience Croatia, Feel Slovenia" skupaj predstavljata na daljnih trgih, kot so Japonska, Južna Koreja, Kitajska in Brazilija.