29.1.2019 16:30

Reka Reka je po Škocjanskih jamah nekoč tekla 150 metrov višje

Divača, 29. januarja - Z odkritjem t.i. fosilnih rovov, kjer je nekoč tekla reka Reka, so v Škocjanskih jamah začeli pisati novo dobo raziskovanja. Odkritje rovov nad Martelovo dvorano, do katerih so jamarji prišli skozi Fedrigotov dihalnik, bo omogočilo raziskovanje dela Škocjanskih jam, do katerega so lahko doslej prišli le v zelo sušnem obdobju.

Škocjan pri Divači, Park Škocjanske jame
Novinarska konferenca Parka Škocjanske jame, na kateri so predstavili odkritje treh jamarjev, ki so se skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove.
Jamarji Luka Biščak, Albert Ličan in Jaka Jakofčič.
Foto: Rosana Rijavec/STA

Škocjan pri Divači, Park Škocjanske jame
Novinarska konferenca Parka Škocjanske jame, na kateri so predstavili odkritje treh jamarjev, ki so se skozi strop najvišje Martelove dvorane v Škocjanskih jamah prebili v nove rove.
Predsednik Jamarskega društva Gregor Žiberna Divača Kristjan Rešaver, Direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka in Predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko.
Foto: Rosana Rijavec/STA

Park Škocjanske jame
Prečni prerez Škocjanskih jam.
Foto: Arhiv Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača

Park Škocjanske jame
Načrt Škocjanskih jam.
Foto: Arhiv Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača

Park Škocjanske jame
Kopanje v Fedrigovem dihalniku.
Foto: Arhiv Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača

Park Škocjanske jame
Nova rova nad Martelovo dvorano.
Foto: Arhiv Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača

Park Škocjanske jame
Martelova dvorana
Foto: Arhiv Parka Škocjanske jame



Nove rove so odkrili dobro leto in pol zatem, ko je jamar Luka Biščak preplezal steno v Martelovi dvorani do vrha in tam odkril dihalnik, skozi katerega je vel močan prepih. To je nakazovalo na to, da je špranja pod stropom te velike dvorane povezana z zunanjim svetom, čeprav je približno 220 metrov pod površjem.

Biščak je nato lociral dihalnik na površini glede na linijo plezanja, kjer je bila prav tako že opažena špranja. Na tem mestu so zaradi močnega prepiha začeli kopati že leta 2008, je na današnji predstavitvi odkritja povedal eden izmed članov raziskovalne ekipe Jaka Jakofčič. Divaškim jamarjem je tako priskočil na pomoč, občasno pa so jim pri kopanju pomagali tudi jamarji iz drugih društev.

Med njimi so bili tudi češki jamarji, ki so ob zadnjem obisku pregledali površje nad jamo z georadarjem in dejansko odkrili dva večja fosilna rova. V prav ta rova so slovenski jamarji prišli po dolgotrajnem kopanju januarja letos.

Z odkritjem dveh novih rovov so Škocjanske jame podaljšali za 400 metrov, skupna dolžina rovov je sedaj nekaj manj kot sedem kilometrov. Vendar to zagotovo ni zadnja številka, saj rovi vodijo proti drugim že znanim jamam, treba je najti le še povezavo med njimi.

Najdena rova od tal Martenove dvorane nista vidna, saj sta skrita za manjšo kamnito polico. Gre za t. i. fosilna rova, ki ob visokem vodostaju krepko pripomoreta k odtekanju vode iz Škocjanskih jam, saj visoka voda napolni Martenovo dvorano vse do vrha. Na to nakazujejo številne sveže naplavine v najdenih rovih, zlasti les in žal tudi plastične steklenice.

V delovnih in raziskovalnih akcijah je sodelovalo 24 jamarjev iz petih jamarskih društev, v skupno 58 akcijah pa so opravili kar 1198 delovnih ur. Prav zato je bilo veselje ob preboju v eno največjih dvoran Škocjanskih jam še toliko bolj veliko.

Novo jamo, skozi katero so se jamarji prebili do Martelove dvorane, so poimenovali Skrita jama. Z raziskovanjem slednje bodo nadaljevali, ob tem pa jih podpira tudi vodstvo Parka Škocjanske jame.

Reka Reka je po Škocjanskih jamah nekoč tekla 150 metrov višje

Ne spreglejte