ICYDK 23.1.2019 15:23

Fotografije niso javna lastnina

Ljubljana, 23. januarja - Brskate po spletu, najdete čudovito fotografijo, ki jo objavite na Instagramu, nato sledi veliko všečkov - zveni znano? Mnogi so že kdaj na družbenih omrežjih objavili fotografijo tujega avtorja brez njegove vednosti, po možnosti še brez pripisa avtorjevega imena. Tako kot piratsko nalaganje skladb in filmov je tudi objavljanje tujih fotografij brez privolitve avtorja kraja.

Po zakonski definiciji med avtorska dela sodijo tudi fotografska dela, kar pomeni, da so tudi fotografije individualne intelektualne stvaritve in zanje veljajo pravila s področja varstva intelektualne lastnine.

Vsaka fizična oseba s stvaritvijo dela, torej posneto fotografijo, avtomatično uživa avtorskopravno varstvo. O kršitvi avtorske pravice po zakonu govorimo, kadar se neko delo uporabi brez upoštevanja avtorjevih moralnih pravic ali brez pridobitve njegovih materialnih pravic za ustrezno uporabo.

Poljska, Krakov.
Krakovski grad, Krakov, turisti, fotografiranje.
Foto: Sara Erjavec Tekavec/STA

Kdor torej na svojem profilu na družbenem omrežju ali drugod na spletu objavi tujo fotografijo brez avtorjeve privolitve, je naredil kaznivo dejanje. Če je vsaj navedel vir, je zadevo nekoliko omilil, če pa fotografijo predstavlja kot svojo, je kršitev hujša.

Tudi vsa najpogosteje uporabljena družbena omrežja v svojih splošnih pogojih, ki jih zaradi dolžine besedila žal le malo ljudi zares prebere, vsebujejo določbe, ki uporabniku prepovedujejo neupravičeno nalaganje avtorskopravno zaščitene vsebine.

Moralna in finančna škoda

S kršitvami avtorskih pravic na tem področju ima veliko negativnih izkušenj tudi večkrat nagrajeni fotoreporter Uroš Hočevar. Njegove fotografije lahko najdemo v časniku Delo, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi naročniki. Strokovna javnost ga pozna tudi kot enega redkih profesionalnih fotoreporterjev z doktorsko izobrazbo, ki jo je sicer pridobil s področja filozofije.

"Kršitev avtorskih pravic zame v prvi vrsti pomeni, da sem prikrajšan za honorar. Gre pa tudi za to, da je objavljanje ukradene fotografije primerljivo na primer s krajo umetniške slike iz galerije," poudarja.

Opozarja na še en problematičen vidik. Fotografija je nastala v točno določenem kontekstu, ki ga pozna fotograf. Hočevar je ob tem navedel primer, ko nekdo ukrade ilustrativno fotografijo in jo objavi v komercialne namene. Posameznik, ki je sicer "poziral" kot mimoidoči na ulici, se lahko tako nenadoma znajde v oglasu, objavljenem na javnih krajih. Posledica je lahko dolg pravni postopek, v katerem mora fotograf dokazovati, da mu je bila ta fotografija ukradena.

Še večja težava pri komercialni rabi ukradenega

Primarni namen objavljanja fotografij na Facebooku ali Instragramu sicer običajno ni zaslužek. Fotografi zato še večjo škodo utrpijo v primerih, ko nekdo njihove fotografije nepooblaščeno prodaja naprej kot svoje delo.

Hočevar ter še nekaj fotografov in fotoreporterjev, združenih v ekipo Kolektiff Images, je decembra fotografiralo žensko evropsko prvenstvo v rokometu v Franciji. Fotografije, ki so jih prek spletne strani ponujali strankam, je ukradla ena od ruskih spletnih strani in jih ponujala kot svoje delo.

"To je odličen primer za odvetnike. Tudi po našem opozorilu so nadaljevali s krajo. Reševanje takšne zadeve je zahtevno z več vidikov, saj je treba najprej identificirati storilce. Potem se pojavi vprašanje, kaj sploh lahko storiš, saj so storilci iz Rusije. Škoda je storjena, postopek odškodninskega zahtevka pa je lahko zelo zapleten in dolgotrajen," je dejal Hočevar.

Pazljivo tudi z varstvom osebnih podatkov

Objavljanje tujih fotografij, na kateri je mogoče prepoznati posamezne osebe, je lahko problematično tudi z vidika varstva osebnih podatkov. Nad slednjim v Sloveniji bdi informacijski pooblaščenec, ki je bil ustanovljen leta 2005 kot samostojen in neodvisen državni organ.

Kot je pojasnila namestnica informacijske pooblaščenke Alenka Jerše, je izdelava splošnih fotografij, ki niso osredotočene na posameznika, dopustna. "Odvisno je sicer od posameznega primera - kakšna je ločljivost fotografije, ali je posameznik prepoznaven in podobno," je dejala.

Objavljanju fotografij na družbenih omrežjih, na katerih je mogoče zelo jasno prepoznati obraz tujca, ki je bil slučajno zraven, ko smo recimo naredili "selfie", se je tako bolje izogniti in s tem že vnaprej preprečiti morebitne nevšečnosti.

Projekt ICYDK

Prispevek je nastal v okviru projekta ICYDK - Če slučajno še ne veš, ki ga Tehniški muzej Slovenije skupaj s partnerji izvaja s podporo Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).

Glavni namen in cilj projekta je osveščanje mladih o intelektualni lastnini, vpliv na ravnanje in vedenje mladih ter njihovo vrednotenje in dojemanje intelektualne lastnine, spoštovanje avtorskih pravic in prepoznavanje zlorab, še posebej v digitalnem okolju, ter spodbujanje kreativnosti in inovativnosti v praksi.