Slovenija #družba 9.12.2018 9:03

S čezmejnim projektom 2SoKroG do večje socialne aktivacije

Ormož, 9. decembra - Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je septembra začelo s skoraj 600.000 evrov vrednim slovensko-hrvaškim čezmejnim projektom 2SoKroG, ki ga z 85 odstotki sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri njem sodelujejo Razvojna agencija Savinjske regije, Center ponovne uporabe, ptujski zavod za zaposlovanje in medžimurski partnerji.

Ljubljana. Zastave Hrvaške, Slovenije in Evropske unije. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Zastave Hrvaške, Slovenije in Evropske unije.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Partnerji v projektu, ki bo naslednji dve leti potekal na temo socialne aktivacije na čezmejnem območju Slovenije in Hrvaške, so ta teden pripravili prvo strokovno srečanje. Njihov namen je skozi projekt z inovativnim modelom javnih storitev nadgraditi zdaj premalo učinkovit sistem socialnih transferjev, ki glede na demografske kazalnike na tem območju predstavlja resno težavo.

Pridružena partnerja sta tudi slovensko in hrvaško ministrstvo za delo in socialne zadeve, ki bosta sledila dosežkom projekta, ti pa bodo podlaga za oblikovanje socialne aktivacije na sistemski ravni.

Kot poudarjajo izvajalci projekta, na čezmejnem območju obstaja velika potreba po razvoju integralnih socialno aktivacijskih programov zaradi težav, ki se pojavljajo na obeh straneh meje. Med temi je predvsem dolgotrajna socialna šibkost ranljivih ciljnih skupin zaradi brezposelnosti, od zdravstvenih težav do slabe informiranosti in vključenosti v družbo.

V okviru projekta bodo obravnavali področje socialno varstvenih in zaposlitvenih storitev s ciljem krepitve partnerstva javnih organov, kot so centri za socialno delo ali uradi za delo, in drugih organizacij s tega področja, kot so socialna podjetja, institucije neformalnega izobraževanja ali nevladne organizacije.

Cilj socialne aktivacije je po njihovem pomagati dolgotrajno brezposelnim in dolgotrajnim prejemnikom socialne pomoči, da se ponovno aktivno vključijo v družbo, če je le mogoče tudi v zaposlitev, in tako postanejo bolj motivirani za življenjske spremembe in izboljšanje svojega psihosocialnega počutja.

Za izboljšanje in nadgradnjo javnih storitev z modelom socialne aktivacije pa je po mnenju partnerjev v projektu ključno zagotoviti dvig institucionalnih zmogljivosti javnih institucij, razvoj kompetenc in ustrezno usposobljenost uslužbencev javnih storitev, s pomočjo katerih se bodo ranljive ciljne skupine ob koncu socialne aktivacije delovno usposobile do prilagojenih oblik trga dela in se integrirale v različne družbene sisteme.