Murski val v zasebni lasti ostaja nepridobiten regionalni radio posebnega pomena

Po dobrem letu in pol od nakupa je večinski lastnik Murskega vala prek svojega podjetja Mikrobit senzorika Janez Hanč napovedal, da usmeritve ne bodo spreminjali, da bodo ohranili status regionalne postaje posebnega pomena in da so v dobrem letu od prevzema uspešno prebrodili težave, predvsem finančne.

"Lani je bila izguba ogromna, ne vem, zakaj. Nismo pa raziskovali, kam je izginilo veliko denarja, ki je nekoč bil na radiu. Ostal je le dolg, tudi posojilo, ki so ga vzeli za nakup prostorov. A smo krizo premagali in zakrpali luknje, tako da zdaj poslujemo pozitivno. Je pa število zaposlenih, sploh novinarjev, povezano s financami," je pojasnil Hanč.

Še vedno pa se čutijo zamere, na primer pri vodstvu pomurskega Vestnika, s katerim je bil radio dolga leta v skupnem Podjetju za informiranje, zdaj pa je v lasti Večera, je izpostavil Hanč in dodal, da Vestnik že leto dni z radiem sploh ne sodeluje, ampak svoje prispevke reklamirajo na hrvaškem radiu 105 namesto na domačem, kar je po njegovem mnenju žalostno.

Odločitev za nakup pa je Hanč, tudi lastnik uspešnega soboškega podjetja Mikrobit senzorika, ki razvija in izdeluje elektronske naprave in sisteme za zajemanje statistike v prometu, prvič javno pojasnil, ker je po nakupu vse utihnilo in ga ni nihče ničesar vprašal.

"Spremljal sem dogajanje pred dvema letom in indici so bili, da bi bil z zunanjim nakupom Murski val ogrožen. Lahko bi postal komercialni, zanj se je zanimal tudi Krater Martina Odlazka, izgubil bi status, kar je pomembno za regijo in ljudi, ki tu živijo. In če imam možnost za nakup, tudi kot Pomurec, kot Sobočanec, tu sem čez petdeset let, zakaj ljudem ne bi ohranil tega radia, sem premišljeval in se odločil. Priznam pa, da je bilo tudi malo nostalgije," je pojasnil 60-odstotni lastnik Murskega vala, ki je na radiu delal deset let, desetletja pa skrbel za njegovo tehniko.

Zdaj napoveduje, da namerava kupiti še preostali delež, čeprav se oglašajo nekateri, ki pravijo, da niso imeli možnosti za nakup in bi radio kupili zdaj. A Denisu Čehu, katerega podjetje 3Lan ima 40-odstotni delež, je že sporočil, da je resni kupec.

O programskih spremembah Hanč govori previdno. Po njegovih besedah je cilj izboljšanje programa in da je lokalni radio še vedno pomemben, česar bi se morali zavedati tudi župani, a se premalo. Pa tudi država po njegovem mnenju za tak radio, pa čeprav je zasebni, daje premalo.

Murski val je od lastninjenja, ko so ga dobili zaposleni, prehajal iz rok v roke, od Dnevnika do podjetij v lasti Stanka Polaniča, nazadnje pa pristal pri družbah GMT in 3Lan. Prva se je na začetku lanskega leta odločila svoj 60-odstotni delež prodati in zanj so se ogrele pomurske občine, ki bi ga kupile prek skupnega javnega podjetja Center za predelovanje odpadkov Puconci (Cerop), ker da so se bale komercializacije radia. Vendar je nakup propadel, ko so nekateri opozarjali na "županski prevzem" radia in dejstvo, da se s to dejavnostjo Cerop ne sme ukvarjati.

Radio je bil ustanovljen leta 1958 v Murski Soboti kot relejna radijska postaja nacionalnega pomena, v 60. letih je postal največja regionalna radijska postaja posebnega pomena, njegova slišnost je zagotovljena tudi v Porabju na Madžarskem. Posebno pozornost namenja tudi Madžarom in Romom, njegova lastna produkcija predstavlja 40-odstotni programski delež, program pa ustvarja okoli 50 sodelavcev.

Pred 60 leti je radio začel oddajati v slovenskem in madžarskem jeziku, po osamosvojitvi pa sta se programa ločila, tako Murski val oddaja iz Murske Sobote v slovenskem jeziku, MMR oz. Madžarski pomurski radio pa iz Lendave v madžarskem jeziku. V Lendavi bodo obletnico ustanovitve v petek obeležili s slovesnostjo, na kateri bo slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec.