Mediji 22.11.2018 21:11

Na festivalu Naprej/Forward tudi o lastništvu slovenskih medijev in medijski zakonodaji

Ljubljana, 22. novembra - Na okrogli mizi z naslovom Mediji pod drobnogledom v okviru medijskega festivala Naprej/Forward so se govorci med drugim dotaknili tudi poslovnih modelov in lastništev slovenskih medijev, ki v zadnjih letih iščejo načine za dolgoročno preživetje. Opozorili so še na zastarelo medijsko zakonodajo in druge izzive sodobnih medijev.

Novinar portala Siol.net Primož Cirman je problematiziral aktualni zakon o medijih, ki je po njegovem mnenju "tako rekoč iz prazgodovine" in "ne odgovarja izzivom sodobnega časa". To izkoriščajo politične stranke, ki ustvarjajo medijske portale in z uredniško politiko, kakršne po njegovih besedah v slovenskem medijskem prostoru še nismo videli, vplivajo tudi na ravnanje in delo ostalih medijev.

Ministrstvo za kulturo bo predvidoma do januarja v javno razpravo dala novelo zakona o medijih, je napovedal državni sekretar Vojko Stopar. Med drugim je napovedal spremembe v razvidu medijev, razmislek o pravici do popravka in novo opredeljen položaj posebnega pomena. Ob tem je Stopar še poudaril, da nobena regulacija ne more rešiti situacije, v kateri so se znašli mediji.

Direktor in glavni uredniki Financ Peter Frankl je kot eno od ključnih aktualnih vprašanj medijev izpostavil monetizacijo vsebine. Po njegovi oceni je bistveno, da je večji delež stroškov mogoče pokriti iz prodaje vsebin medija. Za to pa je treba dobro poznati navade, želje in potrebe kupca oziroma bralca, kar pa zahteva vlaganje v tehnologijo. V okviru neke večje medijske skupine se to da bolj rešiti, je dejal v luči napovedanega združevanja časnikov Dnevnik in Večer.

Ta združitev po oceni Jerneja Amona Prodnika z ljubljanske fakultete za družbene vede, ki, kot je dejal, sicer ne pozna podrobnosti, pomeni veliko verjetnost odpuščanja novinarjev in upada števila bralstva. Cirman je ob tem spomnil, da sta se časnika v preteklosti že povezovala, na primer s sobotnimi prilogami.

Če bi bilo združevanje Dnevnika in Večera narejeno z občutkom ter iskanjem sinergij časopisov in je to cena za njun obstoj, potem nima nič proti temu, je dejal direktor STA Bojan Veselinovič. Potrkal pa je tudi na vest države, naj sistemsko uredi financiranje javnih servisov, torej tiskovne agencije in Radiotelevizije Slovenije.

Cirman je še opozoril, da je v slovenskih medijih, tudi zaradi odhoda več novinarjev v druge vode, vedno manj vsebin. "Ko ne bo več vsebine, bodo vsi samo še tvitali," je bil kritičen. Nekoč so bili mediji filter vsebine, ki je prišla do uporabnikov, je spomnil, danes pa smo priča popolni demokratizaciji. "Praktično vsak je lahko že svoj medij," je še dejal. Po njegovem mnenju nihče ne pozna pravega rešitve glede uspešnega medijskega modela, zato je treba eksperimentirati. Vprašanje pa je, ali so slovenski mediji v taki kapitalski kondiciji, da bi si to lahko privoščili, je še dejal Cirman.